Naj vas ne nategnejo s številkami

Za številkami, ki jih objavljajo statistiki, so zgodbe. Te zgodbe nam bodo prodajali politiki in sindikalisti. Ko vam bodo na podlagi podatkov o pragu in stopnji tveganja revščine prodajali zgodbe o porastu ali upadu revščine, morate vedeti naslednje.

Podatki ne upoštevajo premoženja, ampak le prihodke. Torej ima “revež” lahko hišo v Ljubljani in vikend na morju. Kriza na te podatke še ni imela nobenega vpliva. Upoštevani so prihodki za leto 2007 in anketa, ki je bila opravljena lani. Kazalec ne meri revščine, ampak enakomernost razporejenosti dohodkov. Če bi vsak dobil deset odstotkov več denarja in se cene ne bi spremenile, bi stopnja tveganja revščine ostala enaka, čeprav bi si vsak lahko privoščil deset odstotkov več.

Po teh podatkih je v Luksemburgu večja stopnja tveganja revščine kot pri nas. Je pa to le eden, morda manj pomemben vidik. Vas zanima, koliko Slovencev je materialno prikrajšanih? Po podatkih evropskega statističnega urada 41 odstotkov. In 17 odstotkov Luksemburžanov.

Minimum
Omejitve statistike o revščini pa revnim prav nič ne pomagajo. Denarno socialno pomoč je septembra prejelo kar 47.520 ljudi, to je 400 več kot mesec prej in skoraj deset tisoč več kot lani. Brez socialnih transferov bi bila pod pragom revščine četrtina Slovencev.

Noro pa je, da izračunanega minimuma za preživetje (562 evrov) ne zaslužijo tisti, ki delajo za najnižje plače. Bruto sicer zaslužijo več, ampak jim prispevke vzame država. Da bi jim jih lahko vrnila kot socialno pomoč? Slovenska priredba tega, da mora denar krožiti.