(Ne)načrtna razprodaja države

Redki so posamezniki, ki imajo na družbo tako velik vpliv kot pisci zakonov, zato toliko bolj vzbuja skrb, da njihovega dela do zdaj nihče ni vzel pod drobnogled, še posebno ker gre za zunanje pravne strokovnjake. Ti največ zakonov spišejo na področju javnega in gospodarskega prava. Komisija za preprečevanje korupcije opozarja, da lahko lobiji brez večjih težav vplivajo na zunanje pripravljalce zakonov. Koliko so jih napisali po nareku različnih interesnih skupin, je težko oceniti, a dejstvo je, da večji del zakonodaje, ki ureja omenjena področja, velja že leta. Sodeč po tem, kako se je izrodila slovenska tranzicija, lahko s precejšnjo gotovostjo trdim, da si nekateri posamezniki na ta račun danes oblizujejo prste. In kdor misli, da je bil to modus operandi posvečenih v prejšnjem stoletju, se moti.

Zakon o poroštvu za šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš) je bil v poslanske klopi poslan iz pravne pisarne Teša, je pred časom dejal šef protikorupcijske komisije in navedel še en primer: zakon o upravljanju kapitalskih naložb države ni nastajal na finančnem ministrstvu, temveč ga je v večjem delu pripravil zunanji sodelavec, ki je tudi avtor zakona o preoblikovanju Kada in Soda. Oba sta bila v parlamentu sprejeta lani.

Zaslužki. Z vsem dolžnim spoštovanjem do pravnih strokovnjakov, njihovega znanja in izkušenj: milijon evrov za pripravo nekaj deset zakonov in pravnih mnenj je vsota, ki je ni mogoče mirno prebaviti. Naslednja primerjava je malce populistična, pa vendar. Posameznik s povprečno bruto plačo bi moral za tak znesek vsak dan delati 55 let.