Neodvisnost od države vedno dražja

Med varčevalnimi ukrepi najbolj bodejo v oči tisti, ki bodo kar povprek in počez rezali družinske prejemke. Za javne uslužbence, torej delavce, se z vsemi močmi bojujejo sindikati, družine pa nimajo ne svojega sindikata ne svoje stranke. Če se je še na volitvah zdelo, da jih zastopa NSi, pa tudi SDS in SLS z obljubo o nadaljnjem brezplačnem vrtcu za drugega in vsakega nadaljnjega otroka, je danes jasno, da so njihovi interesi nekje drugje. Še preden se je izteklo sto dni nove vlade, so pripravili ukrepe, ki bodo očitno najbolj zarezali v mehko tkivo družbe, v družine. Za upokojence pa se očitno še vedno več kot uspešno zavzema Karl Erjavec.

Srednji sloj. Dve povprečni plači sta že postali luksuz. Pri le enem otroku bo zdaj taka družina presegla cenzus in s tem izgubila vse skromne “privilegije”, ki jih jim je do zdaj ponujala država. Z malo boljšo plačo bo enako tudi z dvema otrokoma. Čeprav starša hodita v službo in že danes zelo verjetno rešujeta svoj stanovanjski problem ter ne računata na to, da jim bo država zagotovila streho nad glavo, bo taka družina po novem kaznovana. Pri treh otrokih se bo bolj izplačalo biti doma in skrbeti za varstvo otrok kot pa hoditi v službo. Če bi jo imeli, bi po novem plačali vrtec za vse tri in ostali brez družinskih prejemkov. Nadomestilo za brezposelnost ali socialna pomoč, otroški dodatki, subvencije in po želji brezplačen vrtec pa prinesejo še veliko prednost pri kandidiranju za socialna stanovanja. Pa bomo spet veliko privarčevali.