Vse menjave, ki jih izvrši vlada, so politične. Vprašanje je le, ali so direktorji sposobni ali ne.
Ambicije. V tem trenutku že mrgoli menedžerjev, ki se javljajo za direktorske stolčke. Za NLB jih je kar nekaj, ki že imajo izkušnje v bankah. Pomanjkanja ambicioznežev tudi v času krize torej ni čutiti. Zato bo toliko pomembneje, kako se bo vlada na čelu s Pahorjem odločala in presojala, in sicer od primera do primera, denimo o tem:
1. ali je menjava v podjetju sploh potrebna, saj gotovo številna državna podjetja že vodijo uspešni in sposobni menedžerji, ki jih je tja postavila Janševa vlada,
2. ali so novi kandidati res sposobni za vodenje posamezne firme, kar je mogoče presoditi tudi na podlagi njihovih preteklih ravnanj, ne le izkušenj,
3. ali so morda novi kandidati preveč povezani z vplivnimi posamezniki v vladnih strankah, kar bi lahko povzročilo politično mešetarjenje.
Navsezadnje bo za uspeh ali neuspeh podjetij, bank in zavarovalnic posredno odgovarjal Pahor. Z imenovanjem Rupla je javnosti poslal čuden signal. Izgovarjal se je na njegov telefonski imenik, v katerem je obilo svetovnih veljakov. A javnost je presodila, da gre prej za preračunljivo, napačno politično potezo. Morda bo z imenovanjem Rupla malce utišal vsaj del opozicije. Težko pa bo utišal medije in javnost, če bo nadaljeval s kompromisarstvom. V gospodarstvu šteje le sposobnost in učinkovitost.
