Gospodarstveniki so v spregi s politično falango v dveh desetletjih zapravili praktično vso družbeno lastnino, ki je bila ustvarjena v 40 letih pred tem. V državnem zboru, najvišjem predstavniškem organu v državi, sedijo ponarejevalci, lažnivci in goljufi. Predsednik vlade je obtožen korupcije, ker ne zna pojasniti, od kje mu premoženje, koruptiven je ljubljanski župan, mariborskega so zaradi podobnih obtožb že pregnali iz mestne hiše.
Kot da to niso dovolj prepričljivi dokazi za to, da so nam ugrabili državo, je Komisija za preprečevanje korupcije pred dnevi ugotovila, da zaposlitev premierjeve hčere in sina enega od ključnih mož največje vladne stranke v državnem podjetju Plinovodi ustreza definiciji korupcije. Njun odziv, staršev namreč, je bil pričakovano ciničen: “Samo še čakamo, kdaj bo prepovedano izobraževanje naših otrok.”
Vlada, ki je v zadnjih izdihljajih, kadruje tudi po politični oziroma prijateljski liniji. Na vsaki seji v zadnjem mesecu oziroma dveh je službo dobilo ducat ljudi. Tisti, ki so prave barve, seveda. “Vsakomur, ki prevzame vlado v takšnih razmerah, je v interesu, da pridejo na pomembna mesta sposobni ljudje. Seveda pa morajo biti ti ljudje lojalni programu, sicer ne morejo dobro in motivirano delati,” kadrovanja komentira šef vlade. In da ne bo pomote, podobno taktiko imajo na ljubljanski občini. Na visoke položaje v mestne javne zavode in podjetja kot po pravilu imenujejo privržence in nekdanje sodelavce ljubljanskega župana.
Res koga preseneča, da je ljudem prekipelo? No, vsaj tega se nam ni treba bati, da bi vstajnike zatrli tako, kot so puntarje. Ali pač?
