Več denarja za obrambo in industrija orožja? Janša in Golob sta pri tem enotna!

Evropska unija, ki je bila ustvarjena predvsem zaradi ekonomskega sodelovanja med državami članicami, je od začetka napada na Ukrajino, ki sicer ni članica EU, vse bolj aktivna tudi na področju varnostne politike.

Evropska unija sofinancira orožje za Ukrajino

EU je iz mirovnega instrumenta (EPF) namenila 6,1 milijarde evrov – predvsem za povrnitev dela stroškov za države članice, ki so dobavljale orožje Ukrajini. Marca pa so članice dosegle dogovor o reformi evropskega mirovnega instrumenta (EPF), s katero bodo do leta 2024 Ukrajini namenile dodatnih pet milijard evrov pomoči za sofinanciranje dobav vojaške opreme in orožja Ukrajini.

Anže Malovrh/STA

Ursula Von der Leyen za posebnega komisarja

Skupna obrambna politika je del skupne evropske zunanje in varnostne politike. Že pred vojno v Ukrajini je bilo v EU slišati pozive k tesnejšemu vojaškemu sodelovanju, po ruski agresiji pa se krepi ideja, o krepitvi obrambne strategije in pospešitvi proizvodnjo orožja. Predsednica Evropske komisije Ursula Von der Leyen, vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke (EPP) za vnovično vodenje Evropske komisije, je na münchenski varnostni konferenci februarja letos omenila možnost, da bi lahko Evropska komisija v prihodnji sestavi imela tudi komisarja za obrambo.

1. Ali v luči zaostrenih varnostnih razmer v Evropi menite, da bi morala EU okrepiti sodelovanje na področju obrambe, spodbujati nadaljnji razvoj evropske obrambne industrije ter zmanjšati odvisnost od ZDA na tem področju? Na kakšen način?

2. Bi morala imeti prihodnja Evropska komisija posebnega komisarja za področje obrambe?

Gibanje Svoboda in SDS se strinjata

V Gibanju Svoboda, kjer je nosilka liste Irena Joveva, menijo, da bi večja koordinacija ter poenotenje  prineslo koristi, saj v EU zaradi različnih sistemov prihaja do podvajanja obrambnih zmogljivosti. "Na zunanjem, varnostnem in obrambnem področju bi morala EU nastopati neodvisno od vseh drugih držav in v tem smislu absolutno podpiramo tudi zmanjšanje odvisnosti od (denimo) ZDA. Načeloma smo za spodbujanje razvoja obrambne industrije, a moramo zagotoviti, da se sredstva pravično porazdeli, in jih nameniti predvsem v raziskave in razvoj tehnologije z večnamensko uporabo," pravijo pri Svobodi. Nič ne bi imeli proti komisarju za obrambo.

Saša Despot

"Seveda," pravijo tudi pri SDS. "V tem trenutku preko financiranja v zvezi Nato za našo varnost plačujejo predvsem ameriški davkoplačevalci. Srečujemo se s številnimi varnostnimi grožnjami, zato so tudi investicije v obrambno industrijo nujne. Menimo, da je treba v proračunu EU prerazporediti sredstva, da bi zagotovili razvoj obrambne industrije. Že od padca berlinskega zidu se je to področje močno zapostavljalo, kar nas je pripeljano v situacijo, ko Evropa ni sposobna sama zagotoviti svoje varnosti," pravijo pri SDS, kjer so na prvo mesto postavili Romano Tomc. "V teh časih varnostnih groženj je komisar za obrambo nujen."

Nemec: Evropa se mora zanesti nase

Socialni demokrati (SD), kjer je na listi prvi Matjaž Nemec, menijo, da okoliščine bistvenih alternativ niti ne dopuščajo. "Pri tem pa je treba predvsem poudariti, da varnost, obramba in obrambna industrija niso sopomenke. Pomembno je predvsem zavedanje, da se mora Evropa zanesti nase, pri tem pa zelo paziti, da interesi obrambne industrije ostanejo podrejeni interesom varnosti ljudi, držav članic in EU kot celote." Komisar za obrambo po njihovem ni potreben. 

NSi: Ključen je dvig obrambnih izdatkov

Pri NSi menijo, da bi EU bo za varnost morala storiti več. "Za lastno varnost bomo morali poskrbeti sami, ključen je dvig obrambnih izdatkov in izgradnja kredibilnih obrambnih sil za odvračanje potencialnih groženj. Dosledno moramo slediti sprejetemu strateškemu kompasu in postati kredibilen člen znotraj zavezništva Nata," pravijo pri NSi. Prvi na listi je Matej Tonin. Komisarja za obrambo podpirajo.

Prebilič: "Nujno potrebujemo posebnega komisarja"

Pri Vesni - zelena stranka, kjer listo vodi Vladimir Prebilič ocenjujejo, da je skupna moč EU na skoraj vseh področjih večja kot moč ZDA, Rusije in Kitajske. "EU ima skupne interese in prav je, da bi jih uveljavljala bolj samostojno tudi z večjo povezanostjo na obrambnem področju." Če EU želi  zgraditi samostojne obrambne kapacitete, potrebuje komisarja za obrambo. "V evropskem obrambnem oziroma strateškem kompasu opredeljeni cilji niso bili doseženi. To ni bilo mogoče, ker nismo imeli osebe, ki bi dejansko bdela nad to realizacijo."

Saša Despot

SLS bi militariziral EU

Slovenska ljudska stranka (SLS), prvi na listi je Peter Grogorčič, meni, da izgradnja okrepljenega obrambnega stebra EU spričo razmer in napovedi ZDA, da moramo v Evropi sami poskrbeti zase, postaja nujnost. "Že danes poznamo nastavke, na podlagi katerih bi v EU lahko pričeli z vzpostavitvijo stalnih kolektivnih zmogljivosti. Po eni strani t. i. bojne skupine EU ter po drugi razvoj zmogljivosti EU za hitro napotitev, kot jih predvideva strateški kompas. Ker po nekaterih podatkih kar 80 odstotkov evropske orožarske industrije še vedno deluje v nacionalnih okvirih, bi bilo smiselno razmišljati o združevanju po vzoru letalske industrije - Airbusa." Komisarja za obrambo podpirajo. 

Levica: "Oboroževanje in militarizacija vodita oboroževalno tekmo"

Medtem pri Levici menijo, da je vse napore treba usmeriti v diplomacijo, katere cilj je zmanjšanje številčnosti oboroženih sil, obsega konvencionalnega orožja v Evropi ter popoln umik jedrskega orožja. "Oboroževanje in militarizacija vodita oboroževalno tekmo, ki bo sifonirala vsa sredstva, ki jih nujno potrebujemo za zagotavljanje pravičnega podnebnega prehoda, skrb za starejše in socialno šibke, gradnjo stanovanj itd," poudarjajo pri Levici, kjer so za nosilko liste postavili Natašo Sukič. So proti komisarju za obrambo. 

Saša Despot

Lipušček: Odločno proti!

Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS) in Dobra država, na listi je prvi Uroš Lipušček, sta odločno proti nadaljnjemu spodbujanju in krepitvi militarizacije EU in obrambne industrije. Prepričani so, da to ne vodi k miru, temveč povečuje možnosti vojnih spopadov. Zavzemajo se tudi za zmanjšanje odvisnost od ZDA, predvsem na področju nabave njihovega orožja ter sledenje njihovemu vojaškemu lobiju. "Smo člani Nata, ki mora odigrati svojo vlogo in nalogo, ne da bi tukaj izpolnjeval izključno ameriške agresorske in druge politične interese. Stremeti in zagovarjati moramo le mir in še enkrat mir!" Absolutno so proti komisarju za obrambo. 

Zeleni Slovenije: "To ne sme biti opravičilo za vojno dobičkarstvo!"

Zeleni Slovenije, kjer je prvi na listi Klemen Grošelj, podpirajo krepitev sodelovanja. "Ne sme in ne more pa ta nadomestiti diplomacije in mirovne politike, ampak jo mora okrepiti in dajati kredibilnost v mednarodnem okolju. Smo za zmanjšanje odvisnosti EU od ZDA na področju obrambne industrije, a hkrati to ne sme biti opravičilo za vojno dobičkarstvo. Zagovarjamo okrepitev mehanizmov demokratičnega nadzora in močnega regulatornega okvira."

Glede posebnega komisarja za obrambo Zeleni poudarjajo, da bi to zahtevalo spremembe temeljne pogodbe EU, za kar pa ni politične volje. "Zagovarjamo večjo aktivnost na področju obrambe visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Industrijski del pa lahko pokriva komisar, odgovoren za industrijo. Morda se oblikuje poseben direktorat v Evropski komisiji."

Stevanovič za ogranjanje suverenosti držav

Državljansko gibanje Resni.ca z Zoranom Stevanovićem meni, da bi EU morala podpirati nacionalne obrambne politike članic, hkrati pa zagotavljati platformo za usklajevanje, ko je to v interesu skupne varnosti. "S tem pristopom se ohranja suverenost držav, medtem ko EU omogoča izmenjavo praks in koordinira skupne iniciative." Če bi imeli posebnega komisarja za obrambo bi lažje usklajevali obrambne politike EU, povečevali učinkovitost sodelovanja in prispevali k samozadostnosti, menijo pri Resni.ci. 

Nič od tega: "Za sanje o skupni EU vojski pa smo precej pozni!"

Pri Nič od tega, ki je na vrh liste postavila nekdanjo poslanko Levice Violeto Tomič, so za obrambno sodelovanje. "Za sanje o skupni EU vojski pa smo precej pozni. Po dolgoletnem patronatu Nata so vse članice EU postale odvisne od ameriških orožarskih lobijev in praznih obljub o kolektivni varnosti, kar se vsak dan bolj izkazuje skozi oslabitev obrambne industrije do te mere, da ne dosega niti osnovnih potreb EU članic. Neodvisnost od ZDA in Nata lahko dosežemo le z izstopom in zveze Nato in šele nato z vzpostavitvijo lastnih EU obrambnih sil," pravijo Glede obrambnega sekretarja pa menijo, da zadostuje le svet obrambnih ministrov članic EU. "Postavljati komisarja le zaradi dobrega občutka Evropske komisije pa je povsem nepotrebno."

dezurni@styria-media.si