Komisija državnega zbora za nadzor javnih financ na nujni seji obravnava sporno izplačevanje regresov v družbah, ki so v večinski državni lasti.
V NLB, ki jo bomo morda morali davkoplačevalci še drugič dokapitalizirati, so zaposlenim izplačali 1565 evrov bruto regresa, kar skupaj znese dobrih šest milijonov evrov.
Še dalj so šli v Zavarovalnici Triglav – uprava si je razdelila 40 tisoč evrov regresa, predsednik uprave Matjaž Rakovec je prejel 9.500, ostali člani pa 8.000 evrov regresa.
"To je eklatanten primer"
Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Vizjak je poudaril, da se nekatera podjetja v večinski državni lasti ne zavedajo težkega gospodarskega položaja, v katerem nekatera podjetja dihajo na škrge, oni pa si izplačujejo visoke regrese.
Izpostavil je NLB, Slovenske železnice in Zavarovalnico Triglav, pri katerem gre po Vizjakovih besedah za "eklatanten primer".
Ob tem se sprašuje, ali imajo v NLB tudi ekscesno visoke plače, na katere je vezan regres. Dvomi, da gre za ravnanje dobrega gospodarja, davkoplačevalski denar je namreč šel za dokapitalizacijo, pri NLB pa se po njegovih besedah vedejo kot tisti, "ki s tujim maha po koprivah".
Opozoril je še, da zakon o omejevanju prejemkov poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski državni lasti nima pravega smisla, če so našli obvode: "V praksi nas izigrajo na vsakem koraku, kar je nedopustno." Izpostavil je še odsotnost prave reakcije pristojnih in predlagal, da se ti primeri uredijo tako za naprej kot za nazaj.
Slab odziv
Na udaru zaradi neodzivnosti na izplačilo regresov je bila predvsem Agencija za upravljanje kapitalskih naložb države (AUKN). "Družbe, ki ne dosegajo ciljne uspešnosti, nimajo razloga, da bi izplačale še kakšen višji kot minimalno določen regres," pa je na seji poudaril član uprave AUKN Marko Golob.
Pri agenciji so podjetjem poslali dopis, naj uprave presodijo višino izplačanih regresov in ustrezno ukrepajo. Zahtevali so poročila in analizo položaja, vendar je bil po Golobovih besedah odziv podjetji do zdaj zelo slab.
Dejal je še, da reševanje problematike ni le stvar agencije, pač pa bi bilo treba zadevo rešiti sistemsko: omejiti izplačevanje regresa v pogodbah v primeru težkih gospodarskih okoliščin in v primeru izgube.
