Slovenija
12627 ogledov

Krajši delovnik za starše: toliko staršev ga v resnici koristi

vrtec
1/2
Žurnal24 main
Preverili smo, koliko staršev koristi pravico do krajšega delovnega časa, ki jim pripada.

Starši imajo pravico, da delajo s krajšim delovnim časom, najmanj s polovičnim. V teoriji ostanejo zaposleni za polni delovni čas, z delodajalcem pa sklenejo aneks k pogodbi o zaposlitvi. Plača se ustrezno zniža, država pa za manjkajoče ure plača prispevke, kot bi imel minimalno plačo.

Če gre torej starš, ki ima tisoč evrov neto plače, na sedemurni delovnik, se mu plača zniža za 125 evrov, država pa mu za manjkajočih pet ur na teden poravna prispevke od minimalne plače. Za ta namen je država lani namenila 18,4 milijona evrov.

Plačilo za malico in dopust ostaneta enaka, tudi če gre starš na štiriurni delovnik.

Pravico do krajšega delovnika koristi 14.780 staršev. Koliko staršev bi bilo do nje upravičenih, na ministrstvu za delo, družine in socialne zadeve niso odgovorili. Lahko pa to pravico uveljavljajo vsi starši otrok, ki še niso dopolnili treh let. V družinah, kjer sta najmanj dva otroka, pa pravica ostaja, dokler najmlajši otrok ne konča prvega razreda osnovne šole.

Po naših grobih izračunih bi lahko bilo do krajšega delovnika upravičenih okrog 88 tisoč staršev oziroma 44 tisoč, saj pravice starša ne smeta koristiti hkrati. Eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega je neprenosljivo za vsakega od staršev (eno leto mora na primer koristiti oče, če ne propade), čeprav zakon omogoča delo za štiri ure manj, pa oba starša ne moreta pravice koristiti hkrati, denimo da bi vsak delal za dve uri manj.

Ukrep v ogromni večini koristijo matere, saj je na vsakega očeta, ki ga koristi, več kot 20 mam.

"Po rojstvu prvega otroka sem se odločila, da bom v službi zaprosila za 5-urni dolavnik. Pred sklenitvijo aneksa o skrajšanem delu sem imela v kadrovski službi precej pregovarjanja, saj so mi želeli določiti povsem fiksen delovnik od 9. do dveh popoldan, čeprav bo imeli vsi drugi fleksibilen delovnik, a smo se na koncu le uspeli dogovoriti," pravi mama, ki je v javnem sektorju koristila krajši delovnik. 

"Z vidika kakovosti življenja je delo pet ur na dan res zelo dobro, saj ti ni treba ves čas hiteti. Zjutraj se ni potrebno zbujati sredi noči, brez hitenja opraviš vse jutranje opravke in otroka v miru odpelješ v vrtec. Ko s službo zaključiš, ti ni treba gledati na uro, da boš še pravi čas prišel v vrtec. Ker sva bila zgodaj doma, sem imela dovolj časa, da sem skuhala kosilo in še cel popoldne preživela z otrokom. Predvsem pa nisem bila ob koncu dneva povsem utrujena," razlaga o prednostih krajšega delovnika.

V petih urah moraš narediti, kar bi v osmih

Ima delo za krajši delovni čas tudi svoje pomanjkljivosti, pravi. "Pet ur v službi zelo hitro mine, delovnih obveznosti pa nisem imela zmanjšanih, prav tako so bila pričakovanja delodajalca do mene enaka, kot če bi delala osem ur ur. Pri plači se delo za krajši delovni čas seveda občutno pozna, smo bili pa zaradi nižjega prihodka upravičeni do višje subvencije za vrtec ter višjega otroškega dodatka. Če je na drugi strani razumevajoč delodajalec in družinske finance to omogočajo, je delo s krajšim delovnim vredno izkoristiti,« svetuje.

Dobrih 70 odstotkov staršev, ki koristijo ukrep, si delovni čas kar konkretno skrajša, in sicer za 16 do dvajset ur na teden, kar pomeni, da delajo od približno štiri do približno pet ur na dan. Presenetljivo malo, skoraj nič ni srednje kategorije staršev, ki delajo od 11 do 15 ur na teden, kar pomeni, da starši delajo od pet do slabih šest do ur na dan.

V izjemnih primerih, lahko celotno obdobje krajši delovnik koristi le en starš, če obstajajo razlogi iz 30. člena zakon, torej če je je otrok zaupan v varstvo in vzgojo drugemu od staršev oziroma živi samo z drugim od staršev, ki varuje in neguje otroka, na primer če je starš zapustil otroka ali mu je bila odvzeta roditeljska pravica, če so mu bili prepovedani stiki z otrokom, če je v zaporu ali če mu je bil izrečen ukrep prepovedi približevanja.

Izjemoma pravica do 18. leta

Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka, so pojasnili na ministrstvu. Takih staršev je 60, med njimi le trije otroci.

__________

Člen iz zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki določa pravico do krajšega delovnega časa, objavljamo v celoti:

50. člen

(pravica staršev do krajšega delovnega časa)

(1) Eden od staršev, ki neguje in varuje otroka do tretjega leta starosti, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega.

(2) Eden od staršev, ki neguje in varuje najmanj dva otroka, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, pri čemer je eno leto izrabe pravice do dela s krajšim delovnim časom od polnega neprenosljivo za vsakega od staršev.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek ima samo eden od staršev pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega do končanega prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, v skladu s predpisi, ki urejajo osnovno šolo, če obstajajo razlogi iz 30. člena tega zakona.

(4) Eden od staršev, ki neguje in varuje zmerno ali težje gibalno oviranega otroka ali otroka z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju, ima pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega tudi po tretjem letu starosti otroka, vendar ne dlje kot do 18. leta starosti otroka.

(5) Pravica iz prejšnjega odstavka se uveljavlja pri centru na podlagi mnenja zdravniške komisije.

(6) Šteje se, da eden od staršev neguje in varuje otroka, če ima roditeljsko pravico in otroka dejansko neguje in varuje. Če je otrok zaupan v varstvo in vzgojo enemu od staršev, se šteje, da drugi od staršev ne neguje in varuje otroka.

(7) V primerih iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena delodajalec delavcu zagotavlja pravico do plače po dejanski delovni obveznosti, Republika Slovenija pa mu zagotavlja do polne delovne obveznosti plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela minimalne plače. Republika Slovenija plačuje prispevke zavarovanca in delodajalca za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, za starševsko varstvo, za zdravstveno zavarovanje pa prispevke za primer bolezni in poškodbe izven dela, za pravice do zdravstvenih storitev in povračila potnih stroškov. Republika Slovenija plačuje prispevke po stopnjah, določenih z zakonom, ki določa stopnje prispevkov za socialno varnost.

(8) Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Delavec obvesti delodajalca o začetku dela s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva 30 dni pred nastopom.

janez.zalaznik@zurnal24.si

Komentarjev 7
  • golčina 17:15 12.avgust 2019.

    Hehe, se grem stavit da je teh 20 mam vključenih v statistiko o višini plač. Potem pa kr naenkrat halo, ko 19 fotrov, ki delajo polni delovni čas zasluži več na isti poziciji.

  • Majazmaja 10:57 12.avgust 2019.

    Sodelavka, sicer zaposlena preko agencije, je zaprosila za krajši delovnik in kaj se je zgodilo? Njeno delovno mesto so ukinili za 1 leto, njo pa vrnili agenciji (kar seveda pomeni, da je ostala brez službe).

  • mojglas 10:37 12.avgust 2019.

    pripada že pripada, potem pa reči delodajalcu. Ti potem pripada samo še borza. Razen če pišete samo za javni sektor, ker učinkovito koristijo svoje pravice....