Kranj takega dokumenta še ni imel, je težo strategije razvoja občine do leta 2023 večkrat poudaril
podžupan
Stane Štraus. V ožjem kabinetu župana
Damijana Perneta pogosto dodajajo, da gre za mater vse dokumentov. Ob tem ni
čudno, da je strategija razvoja Mestne občine Kranj od prve predstavitve lani doživela skoraj 200
pripomb in predlogov, zato jo je mestna uprava pred drugo obravnavo na svetu dopolnila; upoštevala
je tudi posledice finančne krize.
Razvoj v številkah
|
|
195 pripomb, mnenj in predlogov je na javnih obravnavah zapisala kranjska mestna uprava.
|
"Zaradi recesije smo morali narediti novo finančno konstrukcijo," je eno izmed bistvenih sprememb dopolnjene strategije poudaril vodja projekta Stane Štraus. Več pred današnjo novinarsko konferenco ni želel komentirati, po gradivu za izredno sejo sodeč pa je mestna uprava na novo ovrednotila svoj finančni potencial in nekoliko preuredila časovnico.
Medtem ko je prvotno ocenjevala, da bi lahko na leto zagotovila 20 milijonov evrov, je zdaj ta pričakovanja znižala na 17 milijonov evrov. Zamaknila se bo tudi izvedba nekaterih projektov.
Od kod denar
Večino denarja za izvedbo strategije bo občina zbrala iz lastnega proračuna. Zmanjšan finančni potencial bodo poskušali nadomestiti z zasebnimi partnerji, tretjino sredstev pa pričakujejo od Evropske unije, države in prihodnje pokrajine.
Projekti
V strategiji je sicer opredeljenih skoraj sto projektov. Med najpomembnejšimi velja izpostaviti obnovo komunalne infrastrukture, posodobitev cestnih vpadnic, dokončanje športnega parka, univerzitetno središče, odprtje zdravstveno-poslovnega centra in zagotovitev industrijskih con. Začele naj bi se tudi obnova stanovanjskih sosesk, gradnja potniškega centra in nadgradnja centralne čistilne naprave.
