Notranja ministrica Katarina Kresal ne dvomi, da je sedanja številka prava.
7.000 več izbrisanih
Komisiji je morala namreč pojasniti, po čigavem naročilu in kako sta bili opravljeni štetji izbrisanih leta 2002 in 2009. 2002, ko je bil notranji minister Rado Bohinc, je številka znašala 18.305. Lani se je številka povečala na 25.701. Kresalova je dejala, da v času njenega mandata nihče ni naročil ponovnega štetja izbrisanih, a so strokovne službe ministrstva, ki so želele pripraviti bolj strukturiran pregled, ugotovile, da dotedanja številka ne ustreza dejanskemu stanju.
Razlika posledica sprememb
Strokovne službe so takšen porast utemeljevale s spremembo informacijskega sistema, spremembo upravljavca datotek in prehoda z ročnega vodenja evidenc na elektronsko. Predsednik komisije je odvrnil, da številka prispeva k percepciji o teži primera ter da je ustavno sodišče presojalo na podlagi prvotne številke.
Strah je odveč
Postavlja se mu tudi vprašanje, ali bi napačno štetje lahko povzročilo, da nekateri izbrisani ne bi bili deležni poprave krivic oziroma bi status dobili tisti, ki jim ne pripada. Kresalova je na to odvrnila, da se vsi postopki vodijo individualno in je odveč bojazen, "da bo kdo dobil nekaj, kar mu ne pripada". Poudarja, da je ustavno sodišče presojalo kršitev človekovih pravic, ne pa teže po posamezni številki. "Teža kršitve človekovih pravic je vedno enaka," je dejala.
Novela pripomogla k definiranju pogojev
Tudi novela zakona o urejanju položaja državljanov držav naslednic SFRJ v Sloveniji je po njenih besedah dopolnila pogoje, pod katerimi izbrisani lahko pridobijo status. Statusa tako ne bo mogel dobiti nihče, ki je osumljen kaznivih dejanj zoper državo.
Očitke, da dopolnilne odločbe izbrisanim ustvarjajo podlago za odškodninske zahtevke, zavrača in pravi, da je bilo doslej vloženih 77 odškodninskih zahtevkov, nobena tožba pa se še ni zaključila z dosojeno odškodnino.
Pred komisijo je sicer na prejšnji seji pričal tudi Bohinc, ki je izrazil mnenje, da je razlika v številkah le posledica drugačnega metodološkega pristopa.
