"Plačilna nedisciplina je zaskrbljujoča in mislim, da se bo letos še okrepila,” je
Problem je v tem, da bo treba (v 2010, op. p.) odpuščati delovno silo z nižjo izbobrazbo ter jo nadomeščati z mlajšimi in z višje izobraženimi. Marko Avšič, direktor, Kogast Grosuplje. (Foto: Nik Rovan)
pesimističen Marko Avšič, direktor Kogasta Grosuplje. Enako smo slišali tudi od preostalih štirih vodilnih, ki smo jih včeraj na posvetu gospodarstvenikov vprašali, ali bo leto 2010 gospodarsko še slabše kot lani ali pa se razmere morda že izboljšujejo.
Naročila so upadla, ampak to pomeni, da se je treba notranje reorganizirati, znižati stroške poslovanja, poiskati rezerve. Konec leta je bilo malo bolje. Jure Krajnc, direktor, enota komerciale in marketinga, GVO. (Foto: Nik Rovan)
Direktor GVO iz skupine Telekom Jure Krajnc pa je vseeno prepričan, da “je plačilna nedisciplina obvladljiva, če se s terjatvami pravočasno ukvarjaš in delaš na intenzivni izterjavi”. V ljubljanski Termiki opažajo, da s plačili izdanih računov zamujajo pretežno domači kupci.
Zaposlovanja na vidiku
V Kogastu iz Grosuplja priznavajo, da se tudi letos ne bodo mogli izogniti odpuščanju, a da bo to tako kot lani le v manjšem obsegu, bodo pa tudi na novo zaposlovali. “Lani nismo odpuščali, letos pa bomo nekaj invalidov – tiste nad kvoto. Namesto njih bomo na novo v veliko večjem obsegu zaposlili proizvodni in razvojni kader,” odgovarjajo v Termiki. Dodajajo, da bodo zaposlili kar od 30 do 40 ljudi.
Banke denarja ne dajo
Težave malim in srednje velikim podjetjem pa še vedno predstavljajo vse ostrejši pogoji za pridobitev posojil, izpostavlja Tone Matjašič, direktor ene od turističnih agencij, saj je “kreditni krč maksimalen”.
“Ve se, da banke denarja nimajo. Posojilo je danes bistveno težje najeti. Smo pa tudi v podjetjih previdnejši – vsako najemanje posojila pomeni odplačevanje, to pa strošek, ki ga moraš vgraditi v svoj produkt,” pravi Avšič iz Kogasta.
Direktorica Termike Marta Sladič pa pove, da je kar pol leta prek bank iskala pomoč za tehnološki razvoj za izvozne spodbude, obiskala šest ali sedem bank, prosila za sestanek tudi na SID banki, vendar se zaradi prezasedenosti niso odzvali. O ukrepih vlade pa so se sogovorniki strinjali, da bodo potrebni še dolgoročni.
