Nemška kanclerka
Angela Merkel je po srečanju s predstavniki centralne banke in finančnimi
nadzorniki BAFin dejala, da bo vlada naredila vse, da bo rešila banko iz težav in preprečila
posledice propada podjetja. Povedala je, da ne bo dovolila, da bi kriza ene finančne institucije
postala kriza celotnega sistema ter varčevalke in varčevalec pomirila z zagotovilom, da so njihovi
prihranki varni, kar pomeni, da bo država prevzela garancijo za vse vloge.
Hypo Real Estate, ki se večinoma ukvarja s financiranjem komercialnih projektov in javno
gradnjo, je prva nemška žrtev finančne krize, prenešene iz ZDA. Analitiki obenem opozarjajo, da bo
banka brez pomoči zdržala le še nekaj dni, tako da mora biti reševalna akcija sprožena pred
jutrišnjim odprtjem borz.
Nujno pomoč nemških oblasti za rešitev HRE je odobrila tudi Evropska komisija. V skladu z načrtom, ki so ga nemška vlada in zasebne banke predstavile v ponedeljek, naj bi Berlin garantiral večino od 35 milijard evrov vredne kreditne linije, da bi zagotovili nadaljnje poslovanje koncerna HRE. Nemška vlada naj bi tej hipotekarni banki odobrila garancijo v višini 26,6 milijarde evrov, komercialne banke pa bi ji zagotovile še 8,5 milijarde evrov svežega denarja.
Strokovnjaki največje nemške banke Deutsche Bank so sicer ocenili, da bi bila HRE-ju že do konca tega tedna potrebna 20-milijardna injekcija, medtem ko bi banka do konca letošnjega leta potrebovala še okoli 50 milijard evrov.
Razdvojena javnost
Del javnosti se zavzema za nacionalizacijo HRE-ja po vzoru ameriške nacionalizacije hipotekarnih podjetij Fannie Mae in Freddie Mac ter britanske nacionalizacije hipotekarne banke Bradford&Bingley, medtem ko druga stran kritizirajo vlado, da ogroža denar davkoplačevalcev.
Strožji nadzor finančnih institucij
Novica o spodletelem poskusu reševanja druge največje hipotekarne banke je prišla takoj po srečanju voditeljev Velike Britanije, Nemčije, Italije in Francije v Parizu, na katerem so se skupaj s predsednikom Evropske centralne banke, vodjo evrske skupine in predsednikom Evropske komisije dogovorili o strožjem nadzoru finančnih institucij, niso pa podprli zamisli po ameriškem vzoru o nujnem skladu pomoči, vrednem 300 milijard evrov.
