Slovenija
77 ogledov

Krize je konec, do kdaj višji DDV?

Euro EPA
Zvišanje stopnje DDV z 20 oz. 8,5 na 22 oz. 9,5 odstotka je bil eden od kriznih ukrepov. Zakaj povišano stopnjo še vedno plačujemo? Na ministrstvu za finance pravijo, da zato, ker je tako nujno za zagotavljanje vzdržnega načina odprave čezmernega primanjkljaja in uravnoteženja javnih financ.

Vlada je julija 2013 zvišala splošno stopnjo davka na dodano vrednost (DDV) z 20 na 22 odstotkov, znižano, s katero so med drugim obdavčeni hrana in zdravila, pa z 8,5 na 9,5 odstotka in ukrepa do sedaj ni odpravila.

"Vlada se baha, da uspešno dela in da imamo gospodarsko rast oz. da je krize konec," je razburjen državljan, ki vladi na Predlagam.vladi.si predlaga, da stopnji vrne na "predkrizno" raven, torej 20 odstotkov za splošno ter 8,5 odstotka za znižano stopnjo. 

Pojasnilo ministrstva za finance

Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Mateja Vraničar Erman, pravijo, da se vlada zaveda, da "mora kljub temu, da Slovenija v zadnjem obdobju dosega zmerno gospodarsko rast, za doseganje fiskalnega cilja - to je uravnotežen proračun do leta 2020 – še naprej zahtevati kombinacijo fiskalne odgovornosti in priprave strukturnih in tudi davčnih ukrepov".

Dodajajo, da imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju vladnih temeljnih ciljev ekonomske politike, ki temeljijo na nadaljnji trajni (vzdržni) gospodarski rasti in javnofinančni konsolidaciji, seveda tudi ustrezni ukrepi na davčnem področju. "To pomeni, da je treba na eni strani z ukrepi na davčnem področju s čim manjšimi distorzijskimi učinki krepiti konkurenčnost poslovnega okolja in hkrati na drugi strani zagotavljati premišljeno postopno javnofinančno konsolidacijo," razlagajo. "Trajno vzdržno gospodarsko rast je namreč mogoče doseči le s konsolidiranimi javnimi financami."

"Pri tem pa se moramo zavedati, da je davčna politika oziroma sam davčni sistem kot eden izmed elementov, ki vplivajo na materialno blagostanje in kakovost življenja prebivalstva, vpet v siceršnje ekonomske in pravne okvire družbe," poudarjajo pri finančnem ministrstvu. "Ukrepi davčne politike so odvisni od konteksta splošne ekonomske politike, dogovorjenih prioritet razvoja in siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi."

Kombinacija različnih davkov

Razlagajo, da pri tem ni pomembna le preučitev ukrepov davčne politike v okviru posamezne vrste davka, ampak tudi širše - torej kakšna je glede na ekonomsko in družbeno okolje najprimernejša kombinacija davčnih oblik, ki se uveljavi v davčnem sistemu (davki na dohodek, na potrošnjo in na premoženje) in ki zagotavlja pogoje za gospodarsko rast.

"Ne glede na dobre rezultate oživitve gospodarske rasti preteklih dveh let, kar sicer vliva optimizem za nadaljnje korake pa moramo, kar je že bilo večkrat poudarjeno, kot vlada, vztrajati na začrtani poti in do leta 2020 srednjeročno uravnotežiti javne finance celotnega sektorja država," poudarjajo na ministrstvu. "To pomeni, da bi previsoka pričakovanja, tako na strani dodatnega zniževanja javne porabe, kot tudi na strani zniževanja davčnih bremen, lahko hitro ta optimizem izničila, s tem pa izničila tudi možnost širokega družbenega dogovora za nujno potrebne spremembe."

Navajajo, da so bili za doseganje tega osrednjega ekonomskega cilja v preteklem letu tudi sprejeti že nekateri ukrepi na davčnem področju v smeri pravične porazdelitve javnofinančnih bremen. 

Vsak dan imate priložnost, da z nakupom vplivate na delovanje trga. (Foto: Shutt | Avtor: Žurnal24 main Žurnal24 main

"Vse navedeno pomeni, da je zaradi zagotavljanja vzdržnega načina odprave čezmernega primanjkljaja in nujno potrebne okrepitve strategije uravnoteženja javnih financ nujno potrebna nadaljnja ohranitev veljavnih stopenj DDV, ki znaša 22 in 9,5 odstotkov," poudarjajo pri ministrstvu. "To je vlada nenazadnje poudarila že v noveli zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), s katerim je bila opravljena uskladitev stopenj DDV z davčnima stopnjama, ki se od 1. julija 2013 že obračunavata in plačujeta."

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 7
  • wester62 12:45 06.junij 2017.

    oni ta davek ne potrebujejo za delovanje države ampak samo za lastno bogatenje in katastrofalne napake,kar morajo poravnati evropi.za državo in njeno funkcioniranje porabijo zgolj 40% ,a ostalo gre privat žepe in za kazni.. barabe lopovske.

  • jozicamurn 01:19 06.junij 2017.

    Krize je konec, do kdaj iste plače kot leta 2003-2004 medtem ko se je vse podražilo za najmanj 2x?!

  • Papaja Popi 14:23 05.junij 2017.

    Država je preveč pohlepna , da bi znižala DDV.Prej ga bodo še zvišali.