Inšpektorat za delo je lani ugotovil 2084 kršitev glede izplačevanja regresa, kar je 274 več kot leta 2016 in 749 več kot leta 2015. Do sredine letošnjega julija se je v primerjavi z enakim obdobjem lani število kršitev sicer nekoliko zmanjšalo, a po besedah inšpektorata še vedno zelo izstopa. Največ kršitev so ugotovili v gradbeništvu.
Delodajalec mora po zakonu o delovnih razmerjih delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Izplačati mu ga mora najpozneje do prvega julija tekočega koledarskega leta. Izjemoma sme na podlagi kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti zaradi nelikvidnosti določiti poznejši rok izplačila, vendar najpozneje do prvega novembra tekočega koledarskega leta.
Zakon določa tudi, da se plača, povračila stroškov v zvezi z delom in drugi prejemki delavca izplačujejo prek bančnega računa delavca. S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko določi tudi drugačen način izplačevanja povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, kar pomeni, da lahko delodajalec regres izplača tudi v nedenarni obliki, na primer v vrednostnih bonih.
Načrtovana usmerjena akcija
Konec minulega leta je inšpektorat opravil tudi usmerjeno akcijo nadzora. Opravili so 701 inšpekcijski pregled in pri tem ugotovili 151 kršitev, od katerih se jih je 93 nanašalo na del zakona, ki določa izplačilo regresa do prvega julija.
Ker kljub pozitivnim gospodarskim trendom v državi število ugotovljenih kršitev glede izplačevanja regresa po navedbah inšpektorata še vedno močno izstopa, inšpektorji usmerjeno akcijo nadzora izvajajo tudi v tem obdobju. "Namen akcije je opozarjanje delodajalcev, da je izplačilo regresa neodtujljiva pravica delavcev," so poudarili.
Leta in leta brez regresa
A že pred leti smo poročali o primerih, ko so delavci kljub obiskom inšpekcije in globam, ki so jih napisali inšpektorji, vsa leta ostajali brez regresa. Delodajalcu se je namreč bolj splačalo plačati globo kot pa izplačati regres. Da bi prišli do regresa, bi morali delavci delodajalca tožiti, tega pa si niso upali.
Je,,,,,m jim milo mater stem kr bom dubu še na večerjo ne morem v mal buljš oštarijo
Dajte no. Kaj se pa zgodi, ko delodajalec dobi in plača kazen? Nič! Sam moraš terjat regres preko sodišča, kar ti prinese več stroškov kot koristi...