Samo vprašanje časa, kdaj bo Avstrija začela Sloveniji vračati večje število beguncev. Po besedah avstrijskega zunanjega ministra Sebastijana Kurza namreč Avstrija ne bo mogla mogla v nedogled sprejemati množic, ki prihajajo na mejo s Slovenijo.
Tudi Slovenija je varna
Slovenija prejela manj kot tisoč prošenj za azil, Avstrija pa 90 tisoč, je opozoril avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz in oddal, da bo morala Avstija sprejeti omejitve tudi glede tistih, ki prihajajo iz vojnih območij, v Avstrijo, Nemčijo in Švedsko pa potujejo le zaradi ekonomsih razlogov, čeprav so vmes, na balkanski poti prečkali več varnih držav.
Če se bo prekoračila meja 37.500 prosilcev za azil, ki jo je za letos postavila vlada na Dunaju, lahko Avstrija "vsekakor" zavrne prebežnike na meji, saj bi prišli iz Slovenije, ki je varna država, in so torej izključno iz ekonomskega motiva želeli za azil zaprositi v Avstriji.
Mogoči tudi neprijetni prizori
Takšen scenarij bi pomenil, da bi se na meji s Slovenijo začelo množično zavračanje prebežnikov, je dejal avstrijski zunanji minister in dodal, da se lansko leto, v katerem je Avstrija prejela 90 tisoč prošenj za azil, ne sme ponoviti.
Cerar o tem v parlamentu
Na vprašanje, kaj bo Slovenija storila z večjim številom beguncev, ki jih bo Avstrija kot vse kaže že v kratkem v kratkem začela vračati, bo danes v parlamentu odgovarjal predsednik vlade Miro Cerar.
Vprašanje Ljudmile Novak (NSi) se bo namreč nanašalo prav na to, Novakovo pa zanima tudi ali bo 123 milijonov, ki jih je Slovenija namenila migrantski krizi, dovolj.
Notranji ministri bodo reševali schengen
Notranji ministri EU bodo po novem plazu svaril v minulih dneh o ogroženosti schengenskega območja danes na neformalnem zasedanju v Amsterdamu razpravljali o soočanju z begunsko krizo ter kratkoročnih in dolgoročnih ukrepih za rešitev schengna. Slovenijo bo zastopala notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar.
Približuje se pomlad
Minuli teden je bilo od evropskega vodstva slišati nov niz opozoril, da brez schengna niti evro nima smisla ter da je le še dva meseca časa za omejitev nevzdržnega pritoka beguncev v Evropo
Maja preostane le še skrajna možnost - še nikoli uporabljen 26. člen schengenskega zakonika, ki dopušča uvedbo do dveletnega nadzora v eni ali več članicah, na delu ali celotni notranji meji.
Kaj bo z Grčijo?
Člen 26 dviga prah, saj ga je mogoče tolmačiti kot začasno izločitev Grčije iz schengna ali celo kot vzpostavitev mini schengna, odvisno od tega, v kakšnem obsegu bi ga uporabili.
Medtem poskušajo države na balkanski migracijski poti upočasniti tok prebežnikov z usklajenim postopnim zavračanjem vstopa nezakonitim migrantom.
Preberite še:
Ob robu zasedanja bo tako danes v Amsterdamu na pobudo Slovenije tudi sestanek sedmih držav na balkanski migracijski poti - Avstrije, Grčije, Hrvaške, Makedonije, Nemčije, Slovenije in Srbije.
dezurni@zurnal24.si
Cmerar bo pa premišljeval.
Tudi Hrvati so v EU in NATO, zunanja meja je Slovenija, Madžarska, Italija in ne Hrvaška! Gre za kontrolo schengena, zato so nam Nemci in Avstrijci ponudili pomoč, ki jo je naša vrla vlada zavrnili! Smo pač mazohisti.
Pa saj so nam ponudili pomoč Avstrijci in Nemci, naši brihtneži so pa samovšečno to pomoč gladko malo zavrnili.