V Sloveniji je 58 odstotkov oglaševanja na televiziji in le dobre tri odstotke na internetu. ZDA ima na TV 32 odstotkov oglaševanja, na internetu pa 12. V Veliki Britaniji je na spletu 23 odstotkov vsega oglaševanja, 22 pa na TV.
"Glede na te odstotke je po bruto vrednosti televizija pri nas še vedno daleč spredaj. Je pa res, da določeni oglaševalci oziroma panoge, kot je avtomobilizem, namenjajo spletnemu oglaševanju tudi 20 odstotkov celotnega oglaševalskega proračuna ali celo več. Točnega podatka o vložkih v spletno oglaševanje za Slovenijo ni," nam je dejala Ipromova spletna medijska specialistka Nina Bilban.
Ana Pregovič, Slovenska oglaševalska zbornicaVeliko motečih elementov, ki bi motili potrošnike, ureja slovenski oglaševalski kodeks. Ali je preveč vsiljivo, ali je oglaševanja preveč ali premalo, pa so zelo splošne ocene.
Bannerji začeli pohod
Lastniki spletnih strani služijo denar od oglasov. Najstarejši način oglaševanja so t. i. bannerji, čeprav se v zadnjem času pojavljajo že novejše, na neki način bolj vsiljive oblike oglaševanja. V zadnjem času se precej bolje prodajajo oglasi pred videom.
"Klasični bannerji so ob pravilni uporabi programske opreme za ciljanje še vedno učinkovito orodje," pravi Bilbanova in dodaja, da je pričakovati še povečanje vložkov na tem področju. "Prav tako vse bolj prihajajo v ospredje napredne oblike oglaševanja na spletnih medijih. Pod napredne oblike oglaševanja štejemo predvsem oglaševanje z videooglasi, ki mu analitiki napovedujejo najsvetlejšo prihodnost. Leta 2012 naj bi od celotnega proračuna, namenjenega spletnemu komuniciranju, video oglaševanju pripadlo kar 79 odstotkov," o prihodnosti oglaševanja pravi Bilbanova.
Kaj ljudi pritegne?
Spletna stran http://www.plentyfish.com je imela do konca lanskega leta 18 milijonov zmenkarij članov, ki so se spoznali prek njih. S tem je postala tudi najbolj obiskana spletna stran na svetu. Prek oglaševalske mreže Google Adsense naj bi vsak dan zaslužila okoli 10 tisoč dolarjev, njena tržna vrednost pa dosega milijardo dolarjev. Stran ponuja brezplačne zmenkarije, kar seveda privabi obiskovalce.
Tudi blogi, prek katerih v tujini ljudje "prodajajo" svoje izdelke, so lahko donosni. Če ne drugega, pa je tako lažje vsaj navezati stik s potencialnimi partnerji. Pri nas je še vedno problem to, da je spletnemu oglaševanju namenjen bistveno manjši prostor in pozornost kot televizijskemu. Na tem področju smo še precej za ZDA, Skandinavijo, Veliko Britanijo – v prvi polovici lanskega leta je spletno oglaševanje v Britaniji denimo že prehitelo televizijsko.
Ponavljanje je strup
Splet omogoča, da oglaševalci dobijo dobro predstavo o potrošnikovih željah, značilnostih. A tega pri nas še ne izkoriščajo dobro. "Žal opažamo, da je zaradi krize upadla skrb tržnikov za njihove potrošnike. Oglasi so narejeni z manj denarja, z manj kreativnega naboja in vse bolj redko so tudi zabavni. Ob tem se vse pogosteje zavrtijo in njihovo ponavljanje deluje odbijajoče. Ta kombinacija dejavnikov je strup, ki vodi potrošnike v vse večjo stopnjo odklanjanja oglasnih sporočil," pravi psiholog Miro Kline.
"Ljudje se vse bolj odvračajo od vseh oblik oglaševanja in ne zgolj od spletnega. Zaradi tega se razvijajo vedno nove in nove oblike tržnega komuniciranja, ki delujejo bolj in bolj skladno s konceptom marketinga s privoljenjem," odgovarja Kline na vprašanje, kako ljudje dojemajo nove oblike oglaševanja.
Polovico več sredstev za splet
Spletno oglaševalstvo ima po napovedih svetlo prihodnost, predvsem napredne oblike oglaševanja. K temu je treba prišteti še učinkovito izrabo komunikacije s pomočjo spleta 2.0 (spletne skupnosti). "Za domači trg je zanimiv tudi podatek s Trženjskega monitorja, ki so ga izvedli pri Valiconu v sodelovanju z Društvom za marketing Slovenije. Raziskava kaže, da so tržniki v lanskem letu (v pol leta) za 45 odstotkov zmanjšali vložke v tradicionalne medije in za 47 odstotkov povečali vložke v spletno komuniciranje," še dodaja Nina Bilban.
