Kdo v Sloveniji bo najbolj občutil mednarodno finančno krizo?
Zagotovo tisti prebivalci, ki so se zadolžili bodisi za nakup vrednostnih papirjev bodisi za vlaganja v sklade. Težave bodo imeli tisti, ki so kupili nepremičnine, saj se je cena zdaj znižala. Prav tako tudi menedžerji, ki so se zadolžili zaradi menedžerskih prevzemov.

	Krize so vedno priložnost. Mnogi, ki bodo prvi začeli kupovati poceni vrednostne papirje, bodo zdaj obogateli prav zaradi te krize. Priložnost se obeta tudi tistim z novimi idejami. Jože Pavlič Damijan

Še kdo poleg omenjenih?
Povprečni Slovenec nima prav dosti delnic, ima pa nepremičnino in posojilo, ki ga je najel v obdobju rekordno nizkih obrestnih mer. Ljudje so se zadolževali, zdaj pa bodo imeli težave z odplačevanjem. Banke so v več primerih že zahtevale od tistih, ki so najeli posojila in jih zavarovali z vrednostnimi papirji, naj dodajajo dodatna jamstva ali poplačajo posojilo. Menim, da če bo kriza trajala, se bodo cene nepremičnin naslednje leto močno znižale. Je pa znano, da so cene v Ljubljani padle za petino.

Lahko kriza spodbudi inflacijo?
Mislim, da ne. Bolj je nevarnost deflacije in japonskega scenarija iz 90 let. Tam so imeli težave predvsem z nelikvidnimi bankami in nepremičninskim balonom. Kombinacija nezaupanja ljudi v finančne trge, deflacije in recesije – torej gospodarske rasti, ki je bila ves čas pod enim odstotkom – je povzročila začaran krog. Ljudje se niso želeli zadolževati, prav tako pa tudi ne zapravljati. Vse skupaj je vodilo v depresijo, ki je trajala desetletje. To bi bil najhujši scenarij, ki nas lahko čaka. Torej ne inflacija, ki se že znižuje, ampak deflacija je lahko največji problem.

Jože P. Damijan

O sebi. Odprt za nove ideje, nekonvencionalne rešitve zunaj ustaljenih vzorcev. Konservativen v temeljnjih vrednotah, v medsebojnih odnosih stavim na zaupanje. Idealen življenjski vzorec. Dva tedna ameriškega delovnega ritma po 14 ur na dan in nato en teden sredozemskega ritma uživanja življenja. Poklicna pot. Danes 41-letnik predava na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Leta 1998 je doktoriral iz ekonomskih znanosti. Bil je Janšev minister za razvoj, a le za kratek čas. Ljudje se ga spominjajo tudi po igranju ročnega nogometa.

Kako naj ravna prihodnja vlada, da bo omilila posledice krize?
Predvsem mora vlivati zaupanje s svojimi izjavami v finančni sektor in pokazati, da ve, kaj počne. Naj pripravi ukrepe, ki bi lahko omilili težave tistih, ki bodo imeli težave s financiranjem – predvsem fizične osebe. Recimo ameriški predsedniški kandidat Barack Obama je predlagal, da se z izvršbenimi postopki na sodišču počaka mesec in pol, ali pa naj imajo sodniki v izvršbenih postopkih možnost, da spremenijo pogoje v kreditnih pogodbah – podaljšanje odplačilnega roka ali pa znižanje obrestnih mer. Na podjetniškem trgu naj država poskrbi za večjo likvidnost najprej pri sebi, tako da zmanjša plačilne roke (na dva ali en mesec), kar bi pospešilo kroženje denarja. Zdaj je največji problem likvidnost in premalo denarja v obtoku.

Vrednost premoženja Kada in Soda se je zaradi krize precej zmanjšala. Kako naj ravnata?
Njun problem so premalo razpršene naložbe. Velik del sta naložila v slovenske delnice, v blue chipe, ki pa so v pol leta izgubili okoli 60 odstotkov vrednosti. V prihodnje jima svetujem večjo razpršenost naložb, da se zminimizira tveganje, seveda ob nekem zahtevanem donosu, kar je osnova iz poslovnih financ.

Kako naj ravnajo navadni ljudje s svojimi prihranki?
Ohraniti je treba mirno kri. Vrednost delnic je verjetno padla na najnižjo možno raven in tako se jih bo po moje počasi izplačalo začeti kupovati. Če bo veliko ljudi vlagalo, bodo cene začele rasti. Prej ko pride do tega zaupanja, prej bo prišlo do izhoda iz krize.

Zadolževanje da ali ne?
Mislim, da bi se samo norci zadolževali ob teh visokih obrestnih merah. Trenutno je torej zadolževanje nesmiselno. Posojilojemalci naj nekako sfinancirajo obstoječe dolgove, ki jih imajo, in počakajo, da kriza mine.