Osebni profil. Rodila se je 26. avgusta 1972 v Ljubljani. Diplomirala je na ljubljanski pravni fakulteti, med drugim je bila poslanka in ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V prostem času je rada s svojim možem, s katerim je poročena 15 let. Ukvarja se z oblikovanjem gline, rada teče in kolesari.
Zakaj se podajate v bitko, ki je po mnenju večine izgubljena?
Na to trditev ne pristanem. Za kandidaturo sem se odločila zaradi odgovornosti, ki jo čutim do mesta in do tistih ljudi, ki se z vodenjem zdajšnjega župana ne strinjajo.
Koliko svetniških mest načrtuje Nova Slovenija (NSi)?
Zdaj imamo dva svetnika. Pričakujem, da bomo svojo vlogo okrepili in s tem povečali stopnjo demokracije v mestnem svetu.
Kako bi rešili težave s prometom?
Smiselno se mi zdi nadgraditi sistem, ki ga imamo, in sicer z avtobusi, ki ne onesnažujejo okolja in so tihi. Predlagamo tudi hitro krožno linijo. Ena od možnosti je še poglobitev železnice, predvsem zato, ker je v zadnjem času tehnika tako napredovala, da je podzemna železnica racionalna tudi za manjša mesta. Pred leti je bil to predrag poseg.
Imate konkretne načrte, kako in koliko parkirnih prostorov je treba zagotoviti v stanovanjskih soseskah?
Nujno je tesno sodelovanje s stanovalci in četrtnimi skupnostmi. Podatki o številu manjkajočih parkirišč obstajajo, vendar mi konkretne številke niso dosegljive. Stanovalci so že izpolnjevali ankete in soglašali, da bi tudi sami sofinancirali parkirne prostore.
Kako bi rešili stanovanjski problem? Kolikšna bi bila cena kvadratnega metra ob koncu vašega mandata?
Težava Ljubljane je, da nepremičninski balon še ni počil. Treba bi bilo narediti rez med nekaterimi posvečenimi gradbenimi podjetji, politiko in bankami. Cene bi padle, saj je realna cena kvadratnega metra stanovanja okoli 1.200 evrov. Poleg tega bi ponudila možnost najema stanovanj iz stanovanjskega fonda, s čimer bi mladim omogočili ugodno najemnino pod pogojem, da se po petih letih osamosvojijo. Prav tako bi v najem ponudila zemljišča v lasti Mestne občine Ljubljana, kjer bi bila možna individualna gradnja.
Se strinjate, da je država pod vlado Janeza Janše Ljubljani vzela 60 milijonov evrov na leto?
Ta trditev Zorana Jankovića ne stoji, ker če bi imela realno osnovo, bi ta vlada, ki ga je pred štirimi leti podprla, zakon verjetno spremenila.
Bi sklenili koalicijo z Jankovićem?
Kakšne koalicije se bodo sklepale, bo odvisno od tega, katere stranke bomo prišle v mestni svet. Naše izhodišče je sodelovati s strankami, ki podpirajo podobne programske točke.
Bi poročali homoseksualne pare, če bi veljal družinski zakonik?
Mislim, da je obstoječa zakonodaja – registracija istospolnih partnerjev – tista, ki zadostuje. Vendar bi ob sprejemu takega zakonika, kar mislim, da se ne bo zgodilo, zagotovila nekoga, ki bi pokrival to področje dela.
Vi ne bi?
To ni nujna obveznost župana. Bi pa zagotovila, da bi se to opravljalo v skladu z zakonom.
Po mnenju nekaterih strokovnjakov bi zadrževalnik v Občini Dobrova - Polhov Gradec omilil nedavne poplave v Ljubljani. Takrat ko so bili občani proti zadrževalniku, ste jih menda podprli. Zdaj menite, da ta zadrževalnik mora biti, da zaščiti Ljubljano?
Strokovnjaki niso enotnega mnenja. Preberemo lahko, da v tem primeru zadrževalnik ne bi imel nobene vloge. Poleg tega občani na Dobrovi niso bili proti ureditvi poplavne varnosti; predlagali so razbremenilnik, prek katerega bi voda odtekla na Barje, a tega drugi niso podprli. In to je eden od ukrepov, ki je primeren – poleg vzdrževanja vodotokov ter že obstoječih zadrževalnikov in omejitev gradnje na Barju.
