Njegova poročila berejo milijarderji po vsem svetu, tudi Bill Gates. Marc Faber je zaradi opozoril na borzne zlome znan kot dr. Poguba in je netipični finančnik. Brez obleke in s čopkom.
Sta ekonomija in vlaganje znanost ali umetnost?
(dolg premislek) Preden vložiš, je bolje nekaj vedeti, čeprav imamo v Švici pregovor, da ima neumen kmet debel krompir.
Tega poznamo tudi pri nas.
Nekdo, ki nima akademskega ozadja in veliko znanja, lahko obogati, če dobro opravlja svoj posel. Najboljši upravljalec skladov v Ameriki uporablja matematične modele. Zaposluje nekaj sto matematikov, ki jih pripravljajo in dodelujejo. Od leta 1996 je imel neverjetne donose. Kako bo z matematičnimi modeli, ki so kot avtopiloti v letalu, v prihodnosti, ne vem, saj jih uporablja vse več vlagateljev.
Kot pri vsakem poklicu, je bolje vedeti več. Vsak vlagatelj ima na voljo gotovino, obveznice, delnice, pri katerih je treba izbrati regijo in sektorje, trg surovin in nepremičnin. Kot ekonomist poskušam gledati vse, saj je v različnih obdobjih določen segment bolj zanimiv. Treba je upoštevati tudi tveganje. Možnost 20-odstotne rasti ni tako privlačna, če je možnost padca 50 odstotkov. Zdravnik mora študirati medicino, da bi postal zdravnik. Mesar, tudi če je bolj spreten z nožem, še ni zdravnik. Treba je imeti ekonomsko znanje, zdravo kmečko pamet in zmožnost razvijanja novih idej ter ustvarjalnost.
Slavni ste postali z opozorilom svojim strankam leta 1978, naj se umaknejo z borze, ta pa
se je nato zlomila. Je možnost zloma pokazal izračun ali ste le začutili, da bo šlo nekaj narobe?
Kličejo me dr. Poguba (dr. Doom), ker sem povsem po naključju napovedal zlom leta 1978. Teden pred zlomom sem rekel, da se bo zgodilo in se je res. Leta 1989 sem nato napovedal 50-odstotni padec japonske borze, dol je šla za več kot 70 odstotkov. Razvoj dogodkov pred azijsko krizo mi ni bil všeč, tako da sem napovedal tudi to, napovedal sem tudi pok balona tehnoloških podjetij po letu 2000.
To so bila vse opozorila za umik. Svetujete tudi, kam vlagati?
V poznih 80-ih sem odkril Latinsko Ameriko, bil sem ustanovitelj enega od prvih ruskih skladov, po azijski krizi sem napisal knjigo, v kateri sem opisal gospodarski potencial Azije: Indije, Kitajske, izpostavil sem pomen surovin zaradi rasti proizvodnje. Mislim, da sem dal toliko nakupnih kot prodajnih nasvetov. Je pa res, da sem po naključju postal znan po napovedi zloma.
Zdaj ste zelo vplivni. Ali menite, da lahko že vaša napoved, da bo šlo kaj narobe, povzroči borzni zlom?
Ne. Imam nekaj vpliva na način mišljenja pomembnih ljudi. Moje poročilo gre na naslove finančnih institucij in najpomemnejših milijarderjev na tem svetu, tudi na naslov Billa Gatesa. Prijatelj pri enem od največjih skladov hedge na svetu dobi na dan 3.000 elektronskih sporočil. Njegov prst je neprestano na tipki delete. Jaz jih dobim 300 na dan. Fizično ni mogoče prebrati vsega. V pisarnah mojih prijateljev v Fidelity kupi papirjev, na katerih so raziskave, segajo do stropa, vendar moje poročilo preberejo.
Kaj znate vi, česar drugi ne znajo ?
Raziskava je kraja idej od mnogih različnih ljudi, vse to zapakiraš drugače, daš drug poudarek. Vsi imamo enake informacije, vemo, kakšne so zaposlenost, inflacija, gospodarska rast. Pomembna je perspektiva. Moja je drugačna od večinske in zato ljudje preberejo, kar napišem.
Pred tremi leti smo imeli idejo, da bi vlagali v Vietnam. Veliko ljudi se ni zavedalo te možnosti, zaradi nje je veliko ljudi veliko zaslužilo. Vsake toliko moraš imeti idejo, zaradi katere ljudje veliko zaslužijo. Imam pa tudi ideje, zaradi kateri ljudje izgubijo veliko denarja (smeh).
Kaj je vaša zadnja dobra ideja za zaslužek?
Dobro leto nazaj me je prešinilo, da so se v zadnjem času podražile praktično vse surovine, razen žitaric. Vlagali smo tja in ustvarili dober dobiček. Vendar si lahko le redki privoščijo, da vlagajo na to področje. Skladi hedge imajo možnost, da nekoga pošljejo v Vietnam ali da določenemu sektorju namenijo cel oddelek. Nekdo, ki ima sto tisoč ali milijon dolarjev, od tega namiga ne bi imel nič. Kdor upravlja z milijardo dolarjev ali sto milijardami, pa lahko odloča – ti berejo poročilo.
Slovenski borzni indeks se je letos zvišal za sto odstotkov. Vaš komentar?
(premislek) Mislim, da slovenske delnice absolutno niso podcenjene. Najbrž gre za pomanjkanje ponudbe delnic. V Aziji je šla Kitajska borza gor za sto odstotkov, podobno Vietnamska. Zaradi ameriškega trgovinskega primanjkljaja, ki je že 800 milijard dolarjev, se denar seli po svetu. Mislim, da tukajšnji borzni trg ni več zanimiv. Povedali so mi, da nekatere delnice prodajajo po 60-kratni višini dobička (price/earnings). Kje je tu vrednost? Dobiček bi moral pet let rasti po 30 odstotkov na leto, da bi upravičil tako ceno delnice.
Borza je za naše vlagatelje relativna novost, izkušnje z resnejšim padcem še nimamo.
Seveda bo šlo na določeni točki dol. Ali pa ne bo šlo več gor. Druge naložbe bodo takrat zanimivejše. V večini držav je v zgodnji fazi ekonomske dejavnost velik balon na borzi. Tako je bilo leta 1929 v ZDA, 1973 v Hong Kongu, 1984 v Rusiji. Nato lahko borza pade za 90 odstotkov in lahko traja dolgo, da se ponovno dvigne. Toda v Hong Kongu je šel borzni indeks z 200 na 1700, nato je padel na 150, danes pa je 28.000. Vse je odvisno od časovnega horizonta stranke. Nisem strokovnjak za Slovenijo, toda ko mi nekdo reče, da je cena delnice 60-kratnik dobička, mu rečem, da to ni zanimivo.
Vse popularnejši način vlaganja je vlaganje v vzajemne sklade. Velika večina gre v balkanske sklade. Bilo je že več opozoril. Kaj vi menite o vzajemnih skladih in kaj o Balkanu?
Te države se bodo razvijale. Ne vem, zakaj bi bil standard življenja tukaj nižji kot v Italiji ali Španiji. Pred drugo svetovno vojno je bila Češkoslovaška bolj industrializirana kot Avstrija, Estonija bolj razvita od Finske. Glede Balkana sem optimističen. Lahko sicer imaš v državi visoko gospodarsko rast, pa delnice padejo, ali pa nič rasti, pa delnice rastejo. Bolj kot rast jih žene razpoložljiva likvidnost (količine prostega denarja, op. p.). Zelo dolgoročno vsi dobički rastejo z enako hitrostjo kot BDP. Če upoštevate, da bodo balkanske države v naslednjih desetijih letih rasle s stopnjo od 4 do 7 odstotkov, kar je verjetno, bodo dobički rasli s to hitrostjo.
Toda vzajemi skladi so rasli z nekaj sto odstotki na leto.
Da, ker so najverjetneje začeli na zelo nizkih ravneh. Zato pa je pri delnicah čas za nakup in čas za prodajo. Leto ali deset let nazaj je bil dober čas za nakup, zdaj ni več.
Omenili ste, da lahko na nakupne možnosti reagirajo skladi hedge . Kaj lahko naredi vlagatelj posameznik?
V Švici imam veliko bogatih prijateljev in pravim jim, če bi živel v Švici, bi bil vsak vikend v vzhodni Evropi in bi iskal možnosti za naložbe. Če je gospodarska rast v Švici in Nemčiji odstotek ali dva, so lahko srečni. Tukaj imamo lahko deset let pet- do sedemodstotno rast, na Kitajskem je že 25 let skoraj desetodstotna. Tajvan, Južna Koreja, Japonska so med letoma 1960 in 1981 rasli 8 odstotkov na leto, zdaj ne bo Japonska rasla niti tri odstotke na leto. V Indiji bo rast lahko zelo visoka, naslednjih 20 let bi lahko rasla po 7 do 10 odstotkov na leto. Na Balkanu bo manj, ker ni take rasti prebivalstva. Pričakujem, da bo rast štiri- do šestodstotna.
Govorite o šestih odstotkih na leto. Vlagatelji pri nas na osnovi preteklih donosov pričakujejo bistveno več.
To zato, ker so popolnoma nerealistični. Nimajo pojma o dolgoročni rasti. V ZDA je zadnjih sto let dobiček podjetji iz indeksa S&P realno rasel po manj kot dva odstotka na leto.
Trde besede.
Če bi ob rojstvu dali na račun en dolar, veste, koliko bi ob petodstotni obrestni meri dobili za stoti rojstni dan? 131 dolarjev! Že petodstotni letni donos je zelo visok donos. Toda ljudje so tako prekleto neumni, zato pa izgubljajo denar. Zato je na svetu le nekaj bogatih, vsi drugi so revni.
V poslu sem od 1970. Ko mi nekdo na večerji reče, kupil sem to in to delnico ter ogromno zaslužil, se ne vznemirjam. Ti ljudje imajo v svojem portfelju 50 delnic, 49 jih gre dol, ena gor, govorijo pa samo o tisti, ki je šla gor. Ko mi govorijo, kako pametni so, jih vedno prosim, naj mi pokažejo celotni portfelj. Tudi najpametnejši na svetu niso čarovniki. Zelo zelo malo jih je na svetu, ki so dosegli višji donos kot ameriški indeks S&P 500. Ta je šel od leta 1992 vsako leto gor za 12 odstotkov, pa je to obdobje, ki je bilo zelo ugodno.
Kdor je imel od leta 1982 do 2000 zlato, je celo izgubljal denar. Če nekdo ustvari petodstotni skupni donos na leto iz vseh naložb, je lahko zelo zelo srečen. Lahko, da naložbo, v katero je vložil petino denarja, podvoji. Pri drugih 80 odstotkih pa ne ustvari nič ali pa denar izgublja. Skupaj je to še vedno dober zaslužek.
Prišli ste na kongres, kjer bodo govorili o plemenitih kovinah. Je to zdaj pametna naložba?
Cena surovin se giblje v ciklih, od vrha do vrha praviloma traja 45 do 60 let. Cena surovin je rasla od štiridesetih let in je vrh realno dosegla 1974, nominalno pa leta 1980. Potem so cene padale do približno leta 2001, nekatere še dlje. Menim, da smo v obdobju rasti cen surovin. Korekcije so možne, nikelj se je pocenil za 50 odstotkov, lani tudi srebro, vendar mislim, da gre trend navzgor.
Zakaj?
Če na trg vržeš veliko denarja in to z 800 milijardami trgovinskega primanjkljaja delajo ZDA, potem se vse stvari podražijo, nekatere pa se podražijo bolj kot druge. Na primer Picaso, njegovih del ne moreš podražiti. Povečati proizvodnjo stolov, polprevodnikov in podobno, ni težko. Ima vpliv na cene lesa, vendar je mogoče. Težko pa je povečati proizvodnjo zlata in nafte.
Evro v primerjavi z dolarjem
dosega rekordne vrednosti
. To relativno poceni ameriške delnice. Je zdaj čas za nakup?
Jaz jih ne kupujem. V ZDA so delnice, če njihovo vrednost ocenimo v evrih, precej cenejše kot leta 2000. Relativno gledano niso zelo drage. Imajo pa zdaj določene težave na trgu posojil in pri strukturi dobičkov podjetij. V ZDA se bodo morali odločiti med močnim dolarjem in nizkimi cenami na trgu nepremičnin in na borzah. Mislim, da se bodo ZDA vedno odločile za šibak dolar in visoke cene na trgih. Če pogledate Busha, on bi najraje videl, da bi bil dolar vreden nič. Je pa vse stvar merjenja. Indeks Dow Jones je dosegel novo rekordno vrednost od leta 2000 naprej. Če njegovo vrednost ocenimo v evrih, se je znižal, če jo ocenimo v zlatu, prav tako.
Nekateri strokovnjaki pravijo, da so posli prihodnosti medicina, farmacija, energija. Kaj pravite vi?
Prepričan sem, da je poslov prihodnosti veliko. Leta 2000 so bili vsi nori na tako imenovano novo ekonomijo. In res je bil razvoj neverjeten. Zdaj imam virtualno pisarno, moja pisarna je na prenosniku v moji hotelski sobi. Internet je spremenil veliko stvari na svetu. Toda povečanje produktivnosti ni bilo na nobenem področju večje, kot pri poljedelstvu v zadnjih dvesto letih.
So sektorji prihodnosti pametna naložba?
Lahko imate sektor prihodnosti, pa v njem vsi izgubljajo denar. V 20. letih 20. stoletja je bil posel prihodnosti letalstvo. Toda koliko podjetij iz te panoge je ustvarjalo dobiček? Večina jih je šlo v stečaj. Dejstvo, da industrija raste, ne pomeni, da je dobičkonosna. Konkurenca bo prišla in znižala dobičke. Koliko podjetij, ki proizvajajo polprevodnike, je obstalo in ustvarja dobičke ter koliko jih je šlo v stečaj? Spomnim se uvedbe osebnega računalnika leta 1882, 1983. Največji so bili Commodore, Atari, Televideo, Collico, Compaq in še dve ali tri druge družbe. Večina je bankrotirala. Nihče ni imel v 70. letih toliko patentov kot Polaroid, pa je bankrotiral.
Dejstvo, da nekaj raste, ne pomeni, da lahko s tem zaslužiš. Tehnološke spremembe so ogromne. Če Nokia vsega dobička ne usmeri v raziskave in razvoj, jo bo nekdo prehitel. To pa za vlagatelja ni dober denarni tok. Večina tehnoloških družb lahko raste le, če vse vlagajo v razvoj, sicer jih bo nekdo prehitel.
Svetujete milijarderjem, toda denimo, da ima naš bralec 5000 evrov. Kaj bi vi naredili s tem denarjem?
Šel bi ven in se ga napil (smeh, nato oddide na cigareto in ko se vrne, nadaljuje). Težko je s to vsoto delati denar. Če vložite denar v sklad, vam ta zaračuna od tri do štiri odstotke. To so administrativni stroški. Stranka vidi le provizijo za upravljanje. Gre za matematično vprašanje. Na zelo dolgi rok bodo delnice rasle z enako hitrostjo kot gospodarstvo, to je okrog pet odstotkov na leto. Pet let gredo lahko gor hitreje, pet počasneje. Možnosti, da bi zaslužili, niso zelo dobre. Koliko je pri vas obrestna mera za depozit?
Nekaj čez štiri odstotke.
Je neobdavčeno?
Do 1250 evrov obresti.
S 5000 evri to ne bo problem. Mislim, da to ni slab dohodek. Bi pa kupil nekaj zlata, če bi šla cena ob korekciji za kakšnih 30 odstotkov dol.
Dokaj nizko glede na pričakovanja ljudi.
Nič ni bolj napihnjenega, kot pričakovanja ljudi, kako zaslužiti. To je največja inflacija na svetu. 70 odstotkov voznikov meni, da so nadpovprečni vozniki. Nad povprečjem bi jih lahko bilo teoretično največ 50 odstotkov. Gotovo je vsaj 90 odstotkov vlagateljev prepričanih, da so nad povprečjem.
Na ugibanja, da bo začelo zmanjkovati srebra, je nekdo odgovoril, da je pred sto leti
zmanjkovalo tudi premoga. Kaj vi menite?
(premislek) Včasih imajo ljudje prav, včasih se motijo. Če bi imel Maltus prav, se prebivalstvo ne bi moglo tako povečati. Ampak če se nekaj ni zgodilo, se lahko še vedno zgodi v prihodnosti. Sem v odboru direktorjev rudnika in nekaj vam lahko povem. Gotovo je na svetu več bakra in nafte, kot ju trenutno imamo. Vendar pa je cena odkrivanja nove nafte vse večja. Leta 1988 je bilo novih zalog več kot letne porabe, danes nove zaloge pokrijejo le petino vsega, kar potrošimo v enem letu. Porabljamo več, kot bomo lahko proizvedli, na dolgi rok bo zagotovo prišlo do pomanjkanja. Razen če se bo razvila nova tehnologija, ki bo zmanjšala porabo. Gotovo lahko živimo od sončne energije in podobno, ampak vse je vprašanje cene. Živim na severu Tajske, tam ljudje ne bodo kupovali hibridnih avtomobilov in vgrajevali sončnih kolektorjev, uporabljali bodo konvencionalno energijo, nafto in elektriko. Je pa steklenica nafte še vedno poceni, cenejša od kokakole ali drage mineralne vode. Draga je zaradi davkov, ki jih predpisujejo evropske vlade.
V Hrastovljah ste si ogledali fresko Mrtvaški ples. Tam z okostnjaki plešejo tako bogati kot revni. Kako se kot bogataš počutite ? Vas denar pomirja, vas vznemirja?
Kaj pomeni biti bogat? Bil Gates in Warren Buffet sta bistveno bogatejša (smeh). Ko sem končal študij, nisem imel nič, tudi podedoval sem le malo. Denar mi pomeni le nekaj, svobodo. Nihče ni povsem prost; danes zvečer imam predavanje, če srečam prijetno dekle, ji bom moral povedati, da zvečer nimam časa. Toda lahko sam določam svoje dolžnosti. Če nočem delati, ne delam. Ni mi treba čakati do konca meseca, da dobim plačo. Lahko plačam svoje kreditne kartice, nimam hipotek na hišah. Če želim kam za vikend, lahko grem. Avta nimam, raje vzamem taksi. Avtomobile ima moja žena, jaz imam motorje. Imam prijetno hišo in pisarno na Tajskem. V Švici si take ne bi mogel privoščiti.
Imate občutek, da ste bogati?
Zelo bogat sem, ker sem videl ves svet, veliko sem potoval, obiskal zanimive kraje, srečal sem veliko ljudi, posebej veliko deklet. Zadovoljen sem, ne pa bogat, kot so nekateri. Na svetu je okoli tisoč milijarderjev, jaz nisem milijarder. Če bi bila to moja ambicija, bi morda lahko bil. Za kaj? Star šem 61 let, ker veliko pijem, kadim, veliko hodim ven, je to že bonus. Če pogledate fresko Mrtvaški ples v Hrastovljah, vas to spomni, da ne morete ničesar vzeti s seboj. Moja hčerka pa bo tako vse zapravila.
(dolg premislek) Preden vložiš, je bolje nekaj vedeti, čeprav imamo v Švici pregovor, da ima neumen kmet debel krompir.
Tega poznamo tudi pri nas.
Nekdo, ki nima akademskega ozadja in veliko znanja, lahko obogati, če dobro opravlja svoj posel. Najboljši upravljalec skladov v Ameriki uporablja matematične modele. Zaposluje nekaj sto matematikov, ki jih pripravljajo in dodelujejo. Od leta 1996 je imel neverjetne donose. Kako bo z matematičnimi modeli, ki so kot avtopiloti v letalu, v prihodnosti, ne vem, saj jih uporablja vse več vlagateljev.
Kot pri vsakem poklicu, je bolje vedeti več. Vsak vlagatelj ima na voljo gotovino, obveznice, delnice, pri katerih je treba izbrati regijo in sektorje, trg surovin in nepremičnin. Kot ekonomist poskušam gledati vse, saj je v različnih obdobjih določen segment bolj zanimiv. Treba je upoštevati tudi tveganje. Možnost 20-odstotne rasti ni tako privlačna, če je možnost padca 50 odstotkov. Zdravnik mora študirati medicino, da bi postal zdravnik. Mesar, tudi če je bolj spreten z nožem, še ni zdravnik. Treba je imeti ekonomsko znanje, zdravo kmečko pamet in zmožnost razvijanja novih idej ter ustvarjalnost.
|
|
|
"Treba je imeti znanje in zdravo kmečko pamet." © Dejan Mijovič
|
Kličejo me dr. Poguba (dr. Doom), ker sem povsem po naključju napovedal zlom leta 1978. Teden pred zlomom sem rekel, da se bo zgodilo in se je res. Leta 1989 sem nato napovedal 50-odstotni padec japonske borze, dol je šla za več kot 70 odstotkov. Razvoj dogodkov pred azijsko krizo mi ni bil všeč, tako da sem napovedal tudi to, napovedal sem tudi pok balona tehnoloških podjetij po letu 2000.
|
Zdravnik mora študirati medicino, da bi postal zdravnik. Mesar, tudi če je spretnejši z nožem, še ni zdravnik. Treba je imeti ekonomsko znanje, zdravo kmečko pamet in zmožnost razvijanja novih idej, biti moraš ustvarjalen. |
|
V poznih 80-ih sem odkril Latinsko Ameriko, bil sem ustanovitelj enega od prvih ruskih skladov, po azijski krizi sem napisal knjigo, v kateri sem opisal gospodarski potencial Azije: Indije, Kitajske, izpostavil sem pomen surovin zaradi rasti proizvodnje. Mislim, da sem dal toliko nakupnih kot prodajnih nasvetov. Je pa res, da sem po naključju postal znan po napovedi zloma.
Zdaj ste zelo vplivni. Ali menite, da lahko že vaša napoved, da bo šlo kaj narobe, povzroči borzni zlom?
Ne. Imam nekaj vpliva na način mišljenja pomembnih ljudi. Moje poročilo gre na naslove finančnih institucij in najpomemnejših milijarderjev na tem svetu, tudi na naslov Billa Gatesa. Prijatelj pri enem od največjih skladov hedge na svetu dobi na dan 3.000 elektronskih sporočil. Njegov prst je neprestano na tipki delete. Jaz jih dobim 300 na dan. Fizično ni mogoče prebrati vsega. V pisarnah mojih prijateljev v Fidelity kupi papirjev, na katerih so raziskave, segajo do stropa, vendar moje poročilo preberejo.
Kaj znate vi, česar drugi ne znajo ?
Raziskava je kraja idej od mnogih različnih ljudi, vse to zapakiraš drugače, daš drug poudarek. Vsi imamo enake informacije, vemo, kakšne so zaposlenost, inflacija, gospodarska rast. Pomembna je perspektiva. Moja je drugačna od večinske in zato ljudje preberejo, kar napišem.
Pred tremi leti smo imeli idejo, da bi vlagali v Vietnam. Veliko ljudi se ni zavedalo te možnosti, zaradi nje je veliko ljudi veliko zaslužilo. Vsake toliko moraš imeti idejo, zaradi katere ljudje veliko zaslužijo. Imam pa tudi ideje, zaradi kateri ljudje izgubijo veliko denarja (smeh).
Kaj je vaša zadnja dobra ideja za zaslužek?
Dobro leto nazaj me je prešinilo, da so se v zadnjem času podražile praktično vse surovine, razen žitaric. Vlagali smo tja in ustvarili dober dobiček. Vendar si lahko le redki privoščijo, da vlagajo na to področje. Skladi hedge imajo možnost, da nekoga pošljejo v Vietnam ali da določenemu sektorju namenijo cel oddelek. Nekdo, ki ima sto tisoč ali milijon dolarjev, od tega namiga ne bi imel nič. Kdor upravlja z milijardo dolarjev ali sto milijardami, pa lahko odloča – ti berejo poročilo.
Slovenski borzni indeks se je letos zvišal za sto odstotkov. Vaš komentar?
(premislek) Mislim, da slovenske delnice absolutno niso podcenjene. Najbrž gre za pomanjkanje ponudbe delnic. V Aziji je šla Kitajska borza gor za sto odstotkov, podobno Vietnamska. Zaradi ameriškega trgovinskega primanjkljaja, ki je že 800 milijard dolarjev, se denar seli po svetu. Mislim, da tukajšnji borzni trg ni več zanimiv. Povedali so mi, da nekatere delnice prodajajo po 60-kratni višini dobička (price/earnings). Kje je tu vrednost? Dobiček bi moral pet let rasti po 30 odstotkov na leto, da bi upravičil tako ceno delnice.
|
Nič ni bolj napihnjenega, kot pričakovanja ljudi, kako zaslužiti. To je največja inflacija na svetu. 70 odstotkov voznikov meni, da so nadpovprečni vozniki. Nad povprečjem bi jih lahko bilo teoretično največ 50 odstotkov. Gotovo je vsaj 90 odstotkov vlagateljev prepričanih, da so nad povprečjem. |
|
Seveda bo šlo na določeni točki dol. Ali pa ne bo šlo več gor. Druge naložbe bodo takrat zanimivejše. V večini držav je v zgodnji fazi ekonomske dejavnost velik balon na borzi. Tako je bilo leta 1929 v ZDA, 1973 v Hong Kongu, 1984 v Rusiji. Nato lahko borza pade za 90 odstotkov in lahko traja dolgo, da se ponovno dvigne. Toda v Hong Kongu je šel borzni indeks z 200 na 1700, nato je padel na 150, danes pa je 28.000. Vse je odvisno od časovnega horizonta stranke. Nisem strokovnjak za Slovenijo, toda ko mi nekdo reče, da je cena delnice 60-kratnik dobička, mu rečem, da to ni zanimivo.
Vse popularnejši način vlaganja je vlaganje v vzajemne sklade. Velika večina gre v balkanske sklade. Bilo je že več opozoril. Kaj vi menite o vzajemnih skladih in kaj o Balkanu?
Te države se bodo razvijale. Ne vem, zakaj bi bil standard življenja tukaj nižji kot v Italiji ali Španiji. Pred drugo svetovno vojno je bila Češkoslovaška bolj industrializirana kot Avstrija, Estonija bolj razvita od Finske. Glede Balkana sem optimističen. Lahko sicer imaš v državi visoko gospodarsko rast, pa delnice padejo, ali pa nič rasti, pa delnice rastejo. Bolj kot rast jih žene razpoložljiva likvidnost (količine prostega denarja, op. p.). Zelo dolgoročno vsi dobički rastejo z enako hitrostjo kot BDP. Če upoštevate, da bodo balkanske države v naslednjih desetijih letih rasle s stopnjo od 4 do 7 odstotkov, kar je verjetno, bodo dobički rasli s to hitrostjo.
Toda vzajemi skladi so rasli z nekaj sto odstotki na leto.
Da, ker so najverjetneje začeli na zelo nizkih ravneh. Zato pa je pri delnicah čas za nakup in čas za prodajo. Leto ali deset let nazaj je bil dober čas za nakup, zdaj ni več.
|
Vlagatelji so v Sloveniji popolnoma nerealistični. © Dejan Mijovič
|
Omenili ste, da lahko na nakupne možnosti reagirajo skladi hedge . Kaj lahko naredi vlagatelj posameznik?
V Švici imam veliko bogatih prijateljev in pravim jim, če bi živel v Švici, bi bil vsak vikend v vzhodni Evropi in bi iskal možnosti za naložbe. Če je gospodarska rast v Švici in Nemčiji odstotek ali dva, so lahko srečni. Tukaj imamo lahko deset let pet- do sedemodstotno rast, na Kitajskem je že 25 let skoraj desetodstotna. Tajvan, Južna Koreja, Japonska so med letoma 1960 in 1981 rasli 8 odstotkov na leto, zdaj ne bo Japonska rasla niti tri odstotke na leto. V Indiji bo rast lahko zelo visoka, naslednjih 20 let bi lahko rasla po 7 do 10 odstotkov na leto. Na Balkanu bo manj, ker ni take rasti prebivalstva. Pričakujem, da bo rast štiri- do šestodstotna.
Govorite o šestih odstotkih na leto. Vlagatelji pri nas na osnovi preteklih donosov pričakujejo bistveno več.
To zato, ker so popolnoma nerealistični. Nimajo pojma o dolgoročni rasti. V ZDA je zadnjih sto let dobiček podjetji iz indeksa S&P realno rasel po manj kot dva odstotka na leto.
|
V pisarnah mojih prijateljev v Fidelity kupi papirjev, na katerih so raziskave, segajo do stropa, vendar moje poročilo preberejo. |
|
Če bi ob rojstvu dali na račun en dolar, veste, koliko bi ob petodstotni obrestni meri dobili za stoti rojstni dan? 131 dolarjev! Že petodstotni letni donos je zelo visok donos. Toda ljudje so tako prekleto neumni, zato pa izgubljajo denar. Zato je na svetu le nekaj bogatih, vsi drugi so revni.
V poslu sem od 1970. Ko mi nekdo na večerji reče, kupil sem to in to delnico ter ogromno zaslužil, se ne vznemirjam. Ti ljudje imajo v svojem portfelju 50 delnic, 49 jih gre dol, ena gor, govorijo pa samo o tisti, ki je šla gor. Ko mi govorijo, kako pametni so, jih vedno prosim, naj mi pokažejo celotni portfelj. Tudi najpametnejši na svetu niso čarovniki. Zelo zelo malo jih je na svetu, ki so dosegli višji donos kot ameriški indeks S&P 500. Ta je šel od leta 1992 vsako leto gor za 12 odstotkov, pa je to obdobje, ki je bilo zelo ugodno.
Kdor je imel od leta 1982 do 2000 zlato, je celo izgubljal denar. Če nekdo ustvari petodstotni skupni donos na leto iz vseh naložb, je lahko zelo zelo srečen. Lahko, da naložbo, v katero je vložil petino denarja, podvoji. Pri drugih 80 odstotkih pa ne ustvari nič ali pa denar izgublja. Skupaj je to še vedno dober zaslužek.
Prišli ste na kongres, kjer bodo govorili o plemenitih kovinah. Je to zdaj pametna naložba?
Cena surovin se giblje v ciklih, od vrha do vrha praviloma traja 45 do 60 let. Cena surovin je rasla od štiridesetih let in je vrh realno dosegla 1974, nominalno pa leta 1980. Potem so cene padale do približno leta 2001, nekatere še dlje. Menim, da smo v obdobju rasti cen surovin. Korekcije so možne, nikelj se je pocenil za 50 odstotkov, lani tudi srebro, vendar mislim, da gre trend navzgor.
Zakaj?
Če na trg vržeš veliko denarja in to z 800 milijardami trgovinskega primanjkljaja delajo ZDA, potem se vse stvari podražijo, nekatere pa se podražijo bolj kot druge. Na primer Picaso, njegovih del ne moreš podražiti. Povečati proizvodnjo stolov, polprevodnikov in podobno, ni težko. Ima vpliv na cene lesa, vendar je mogoče. Težko pa je povečati proizvodnjo zlata in nafte.
|
Raziskava je kraja idej od mnogih različnih ljudi, vse to zapakiraš drugače, daš drug poudarek. Vsi imamo enake informacije, vemo, kakšne so zaposlenost, inflacija, gospodarska rast. Pomembna je perspektiva. Moja je drugačna od večinske in zato ljudje preberejo, kar napišem. |
|
Jaz jih ne kupujem. V ZDA so delnice, če njihovo vrednost ocenimo v evrih, precej cenejše kot leta 2000. Relativno gledano niso zelo drage. Imajo pa zdaj določene težave na trgu posojil in pri strukturi dobičkov podjetij. V ZDA se bodo morali odločiti med močnim dolarjem in nizkimi cenami na trgu nepremičnin in na borzah. Mislim, da se bodo ZDA vedno odločile za šibak dolar in visoke cene na trgih. Če pogledate Busha, on bi najraje videl, da bi bil dolar vreden nič. Je pa vse stvar merjenja. Indeks Dow Jones je dosegel novo rekordno vrednost od leta 2000 naprej. Če njegovo vrednost ocenimo v evrih, se je znižal, če jo ocenimo v zlatu, prav tako.
Nekateri strokovnjaki pravijo, da so posli prihodnosti medicina, farmacija, energija. Kaj pravite vi?
Prepričan sem, da je poslov prihodnosti veliko. Leta 2000 so bili vsi nori na tako imenovano novo ekonomijo. In res je bil razvoj neverjeten. Zdaj imam virtualno pisarno, moja pisarna je na prenosniku v moji hotelski sobi. Internet je spremenil veliko stvari na svetu. Toda povečanje produktivnosti ni bilo na nobenem področju večje, kot pri poljedelstvu v zadnjih dvesto letih.
So sektorji prihodnosti pametna naložba?
Lahko imate sektor prihodnosti, pa v njem vsi izgubljajo denar. V 20. letih 20. stoletja je bil posel prihodnosti letalstvo. Toda koliko podjetij iz te panoge je ustvarjalo dobiček? Večina jih je šlo v stečaj. Dejstvo, da industrija raste, ne pomeni, da je dobičkonosna. Konkurenca bo prišla in znižala dobičke. Koliko podjetij, ki proizvajajo polprevodnike, je obstalo in ustvarja dobičke ter koliko jih je šlo v stečaj? Spomnim se uvedbe osebnega računalnika leta 1882, 1983. Največji so bili Commodore, Atari, Televideo, Collico, Compaq in še dve ali tri druge družbe. Večina je bankrotirala. Nihče ni imel v 70. letih toliko patentov kot Polaroid, pa je bankrotiral.
Dejstvo, da nekaj raste, ne pomeni, da lahko s tem zaslužiš. Tehnološke spremembe so ogromne. Če Nokia vsega dobička ne usmeri v raziskave in razvoj, jo bo nekdo prehitel. To pa za vlagatelja ni dober denarni tok. Večina tehnoloških družb lahko raste le, če vse vlagajo v razvoj, sicer jih bo nekdo prehitel.
|
|
|
Moja hčerka bo tako vse zapravila. © Dejan Mijovič
|
Svetujete milijarderjem, toda denimo, da ima naš bralec 5000 evrov. Kaj bi vi naredili s tem denarjem?
Šel bi ven in se ga napil (smeh, nato oddide na cigareto in ko se vrne, nadaljuje). Težko je s to vsoto delati denar. Če vložite denar v sklad, vam ta zaračuna od tri do štiri odstotke. To so administrativni stroški. Stranka vidi le provizijo za upravljanje. Gre za matematično vprašanje. Na zelo dolgi rok bodo delnice rasle z enako hitrostjo kot gospodarstvo, to je okrog pet odstotkov na leto. Pet let gredo lahko gor hitreje, pet počasneje. Možnosti, da bi zaslužili, niso zelo dobre. Koliko je pri vas obrestna mera za depozit?
Nekaj čez štiri odstotke.
Je neobdavčeno?
Do 1250 evrov obresti.
S 5000 evri to ne bo problem. Mislim, da to ni slab dohodek. Bi pa kupil nekaj zlata, če bi šla cena ob korekciji za kakšnih 30 odstotkov dol.
Dokaj nizko glede na pričakovanja ljudi.
Nič ni bolj napihnjenega, kot pričakovanja ljudi, kako zaslužiti. To je največja inflacija na svetu. 70 odstotkov voznikov meni, da so nadpovprečni vozniki. Nad povprečjem bi jih lahko bilo teoretično največ 50 odstotkov. Gotovo je vsaj 90 odstotkov vlagateljev prepričanih, da so nad povprečjem.
|
Če bi ob rojstvu dali na račun en dolar, veste, koliko bi ob petodstotni obrestni meri dobili za stoti rojstni dan? 131 dolarjev! Že petodstotni letni donos je zelo visok donos. Toda ljudje so tako prekleto neumni, zato pa izgubljajo denar. Zato je na svetu le nekaj bogatih, vsi drugi so revni. |
|
(premislek) Včasih imajo ljudje prav, včasih se motijo. Če bi imel Maltus prav, se prebivalstvo ne bi moglo tako povečati. Ampak če se nekaj ni zgodilo, se lahko še vedno zgodi v prihodnosti. Sem v odboru direktorjev rudnika in nekaj vam lahko povem. Gotovo je na svetu več bakra in nafte, kot ju trenutno imamo. Vendar pa je cena odkrivanja nove nafte vse večja. Leta 1988 je bilo novih zalog več kot letne porabe, danes nove zaloge pokrijejo le petino vsega, kar potrošimo v enem letu. Porabljamo več, kot bomo lahko proizvedli, na dolgi rok bo zagotovo prišlo do pomanjkanja. Razen če se bo razvila nova tehnologija, ki bo zmanjšala porabo. Gotovo lahko živimo od sončne energije in podobno, ampak vse je vprašanje cene. Živim na severu Tajske, tam ljudje ne bodo kupovali hibridnih avtomobilov in vgrajevali sončnih kolektorjev, uporabljali bodo konvencionalno energijo, nafto in elektriko. Je pa steklenica nafte še vedno poceni, cenejša od kokakole ali drage mineralne vode. Draga je zaradi davkov, ki jih predpisujejo evropske vlade.
V Hrastovljah ste si ogledali fresko Mrtvaški ples. Tam z okostnjaki plešejo tako bogati kot revni. Kako se kot bogataš počutite ? Vas denar pomirja, vas vznemirja?
Kaj pomeni biti bogat? Bil Gates in Warren Buffet sta bistveno bogatejša (smeh). Ko sem končal študij, nisem imel nič, tudi podedoval sem le malo. Denar mi pomeni le nekaj, svobodo. Nihče ni povsem prost; danes zvečer imam predavanje, če srečam prijetno dekle, ji bom moral povedati, da zvečer nimam časa. Toda lahko sam določam svoje dolžnosti. Če nočem delati, ne delam. Ni mi treba čakati do konca meseca, da dobim plačo. Lahko plačam svoje kreditne kartice, nimam hipotek na hišah. Če želim kam za vikend, lahko grem. Avta nimam, raje vzamem taksi. Avtomobile ima moja žena, jaz imam motorje. Imam prijetno hišo in pisarno na Tajskem. V Švici si take ne bi mogel privoščiti.
Imate občutek, da ste bogati?
Zelo bogat sem, ker sem videl ves svet, veliko sem potoval, obiskal zanimive kraje, srečal sem veliko ljudi, posebej veliko deklet. Zadovoljen sem, ne pa bogat, kot so nekateri. Na svetu je okoli tisoč milijarderjev, jaz nisem milijarder. Če bi bila to moja ambicija, bi morda lahko bil. Za kaj? Star šem 61 let, ker veliko pijem, kadim, veliko hodim ven, je to že bonus. Če pogledate fresko Mrtvaški ples v Hrastovljah, vas to spomni, da ne morete ničesar vzeti s seboj. Moja hčerka pa bo tako vse zapravila.
