Lutrove teze živijo še danes

Reformacija je namreč Slovencem prinesla prvo knjigo in s tem knjižni jezik, poleg tega pa tudi prvo omembo pojma Slovenec. Osrednja osebnost slovenskega protestantizma pa je zagotovo Primož Trubar (1508-1586), ki je napisal več kot 25 del oziroma polovico vseh knjig, ki so jih napisali protestantski pisci. Leta 1550 je napisal Katekizem, prvo knjigo v slovenskem jeziku in prvo slovensko tiskano knjigo nasploh, ki ji je dodal še Abecednik. V njej se je oprl na govore osrednjega slovenskega prostora. 

Najbolj znano delo Trubarja Abecednik.

Najpomembnejše delo slovenskega protestantizma pa je po mnenju mnogih strokovnjakov prevod Biblije, ki jo je Jurij Dalmatin leta 1584 dal natisniti v Wittenbergu. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča , ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih. Pomen slovenskih protestantov za slovensko književnost povečuje tudi dejstvo, da od protestantskih del vse do leta 1675 ni izšla nobena knjiga v slovenskem jeziku.

Luter začetnik protestantizma
Začetnik tega pomembnega gibanja v Evropi je bil profesor za biblijsko teologijo Martin Luter, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem Wittenbergu obesil 95 tez o prenovi Cerkve in tako pokazal na krizo v Cerkvi. Začelo se je reformno gibanje, ki je privedlo do notranje preureditve Cerkve pa tudi do nastanka novih cerkva. Nastale so luteranska oz. evangeličanska, Zwinglijeva in Kalvinova reformirana cerkev ter anglikanska cerkev. Močan odmev so imeli Lutrovi nauki tudi v slovenskih deželah.  

Martin Luter velja za začetnika protestantskega gibanja v Evropi.

Reformacija kot versko in družbeno gibanje za reformiranje katoliške cerkve pa tudi protestantizem kot krščanska vera, ki priznava Biblijo za edino versko avtoriteto, sta veliko prispevala h kulturnemu, posvetnemu, socialnemu, gospodarskemu, narodnostnemu in političnemu razvoju v Evropi. Vsem protestantskim cerkvam je skupen evangelij kot vodilo Cerkve in vodilo za razodetje. V nasprotju s katoliškim naukom o sakralnem posredovanju odrešenja protestantizem poudarja osebni način verovanja, tako da je lahko vsak duhovnik. Protestantizem je utemeljil svobodo vesti, ki je vezana le na božjo besedo, vera pa je prenesena v človekovo notranjost.

Pri bogoslužju je potrebno uporabljati materni jezik
Z idejo, da je potrebno pri bogoslužju uporabljati materni jezik, se je marsikje pojavila ideja o organizaciji šolstva: protestantske vere ni bilo mogoče širiti, če se ljudje niso prej naučili tudi brati. Prav protestantska etika naj bi prinesla velike spremembe v gospodarski in socialni razvoj Evrope: prek sestavin omenjene etike, kot je predanost poklicnemu delu, pridnost in delavnost, se je oblikoval nov proizvodni način, ki je upošteval dosežke znanosti, spremenjene materialne zmožnosti in nove vrednote.