Z novim šolskim letom dijaška malica ne bo več brezplačna. Dijaki bodo morali za malico, vredno 2,42 evra, plačati 82 centov, preostali dve tretjini cene bo krila država. Bodo pa v prihodnjem subvencionirane malice tudi za vse osnovnošolce – starši bodo tako za malico, vredno 80 centov, plačali 30 centov.
Dušan Zagorc, združenje ravnateljev
Poleg splošne subvencije, ki bo veljala za vse učence in dijake, bo za malico mogoče uveljavljati dodatno subvencijo. Merila za njeno uveljavitev so postavljena glede na dohodek na družinskega člana.
Socialno ogrožene družine osnovnošolcev bodo poleg subvencionirane malice lahko dobile subvencijo za šolsko kosilo.
Vse prijave za subvencije bodo šole sprejemale junija, sicer pa se lahko vloga odda tudi kadarkoli pozneje. Dijakom in učencem, ki bodo vloge oddali pred začetkom leta, bo subvencija pripadala od prvega šolskega dne, preostalim pa od naslednjega dne, ko šola prejme vlogo – čas med oddajo in odobritvijo vloge se bo poračunal, zagotavljajo na ministrstvu za šolstvo in šport.
Dodatna subvencija. Učenci in dijaki, pri katerih dohodek na družinskega člana ne dosega 30 odstotkov povprečne plače, so upravičeni do dodatne subvencije v višini 1/3 cene malice – malica bo zanje tako brezplačna. Dijaki, pri katerih dohodek ne presega 55 odstotkov povprečne plače, pa so upravičeni do 1/6 dodatne subvencije, malica jih bo stala 41 centov.
Dijaki so proti Marko Rovan, ravnatelj Srednje ekonomske šole Ljubljana (Foto: Dejan Mijovič)
Z zakonom, ki naj bi začel veljati na začetku prihodnjega šolskega leta, vlada spreminja zakon, ki ga je sprejela vlada Janeza Janše in je zagotavljal brezplačno malico za vse dijake. "Brezplačna dijaška prehrana je bila politično, ne pa strokovno podkovana rešitev in vsaka taka stvar se mora skozi čas popraviti," pravi podpredsednik združenja ravnateljev Dušan Zagorc.
V Dijaški organizaciji Slovenije (DOS) od jeseni zbirajo podpise proti spremembi zakona. "Nižanje zdajšnje stopnje subvencije na 66-odstotno je nesprejemljivo. Trenutni zakon o subvencioniranju šolske prehrane se izvaja šele drugo šolsko leto, že po dveh letih ne moremo pristati na kratenje naših pravic," pravi predsednik DOS Aleksandar Spremo. Več kot 20 tisoč zbranih podpisov bodo prihodnji teden predali ministru za šolstvo in šport Igorju Lukšiču, še pred četrtkovo obravnavo zakona na vladi pa bodo pisali tudi premierju Borutu Pahorju.
Dodatna subvencija
"Menim, da je nujno zagotavljati zdravo prehrano v osnovni šoli; dijaki imajo svoj način prehranjevanja že tudi zunaj šole," razlaga Zagorc. Ministrstvo za šolstvo in šport kot poglavitne razloge za prerazporeditev sredstev za malice iz srednjih v osnovne šole navaja neustrezen odnos dijakov do brezplačne hrane. Kot večja pomanjkljivost pa se je izkazala tudi pretirana količina zavržene hrane.
"Kriza je vse prizadela enako!"
Ta sprememba bo slaba. Kriza, v kateri smo, je enakomerno prizadela vse sloje prebivalstva in dijakov zdaj ne moremo diferencirati glede na to, kakšnega socialnega porekla so. Z zmanjševanjem subvencij bo vedno manj uporabnikov malice, ker bo sistem prezapleten in vedno bo treba nekaj doplačevati.
Zakon naj bi uresničeval načelo solidarnosti, se ne strinjate?
Tako imenovana kolateralna škoda, če bo malico jedlo nekaj otrok, ki jim glede na dohodke staršev ne pripada brezplačna malica, bi bila bistveno manjša od kolateralne škode, ki bo nastala, če se bodo dijaki delili v kategorije. Hočem povedati, da zdaj dosti več otrok ne bo malicalo, kolikor bi jih neupravičeno malicalo brezplačno.
Koliko hrane zavržete na vaši šoli?
Na naši šoli smo malico spremenili v kosilo, ki ga dijaki dobijo ob pol dvanajstih. Otroci pojedo kosilo, ki ga financiramo s tem, kar je država dala za malice. To je naletelo na zelo dober odmev pri starših in dijakih. Glede na anketo je 85 odstotkov s kosilom zelo zadovoljnih. Zavržene hrane pa nikoli ni več kot za deset odstotkov.
