Slovenija
5 ogledov

Manj pravic in zasebnega zdravstva

Foto: Bobo Žurnal24 main
Zdravstvo. Reforma zdravstvenega sistema pod streho še to leto, obljublja premier Pahor.

Za povečavo kliknite tukaj. (Foto: Žurnal24)

Košarica pravic. Minister predlaga tri scenarije: nič krčenja, delno krčenje in pomembno krčenje pravic. Sorazmerno s tem bi se dvignila prispevna stopnja; pri izločitvi pravic v višini 60 milijonov evrov za 1,65 odstotne točke. Med pravice, ki bi se jim odpovedal tudi minister Marušič osebno, spadajo nenujni reševalni prevozi, zdraviliška zdravljenja in nekatere zobozdravstvene storitve.
Združevanje. Upravljanje zdravstvenih zavodov z enega mesta. Na primer: štiri regijske bolnišnice bi imele skupno upravo. Na sekundarni ravni potrebuje Slovenija do sedem modernih bolnišnic, ocenjujejo na ministrstvu. Zasebno zdravstvo. Samoplačniške ambulante zaradi večje dostopnosti do storitev javnega zdravstva za paciente v taki meri kot zdaj ne bodo več potrebne, predvideva minister.

Vlada bo danes obravnavala teze za nadgradnjo zdravstvenega sistema do leta 2020. Gre za izhodišča za dva ključna zakona že pred enim letom napovedane zdravstvene reforme, ki naj bi, kot je včeraj napovedal premier Borut Pahor, bila sprejeta konec leta. Glavni novosti sta ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ter povezovanje in mreženje zdravstvenih zavodov. Prvi del javne razprave bo trajal do srede marca.

Sprememba financiranja
Če bodo sredstva prepuščena javni blagajni, bomo z njimi bistveno učinkoviteje upravljali,” je prepričan minister za zdravje Dorijan Marušič. Sredstva, ki so bila doslej zbrana z dopolnilnim zavarovanjem, bi odslej zbirali z obveznim zavarovanjem, zato bi bil potreben dvig prispevne stopnje za nekaj več kot dve odstotni točki . “Dvig prispevne stopnje ne bi pomenil obremenitve za delodajalce, pa tudi ne za večino delojemalcev, saj bi se jim kljub nekoliko nižjim neto plačam povečal razpoložljivi dohodek, saj jim ne bi bilo treba več plačevati dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,” je razložil minister.

Dodatne obremenitve
Prvi so se na napovedani dvig prispevne stopnje odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije. “Nismo prepričani v ta argument, saj dosedanje izkušnje delodajalcev kažejo, da je vsak podoben poseg v izplačilo neto plače privedel do velikega pritiska na rast plač s strani delojemalcev. Predvidevamo, da bo to pomenilo dodatno obremenitev delodajalca in s tem gospodarstva v celoti,” so zapisali.

Komentarjev 1
  • privat 19:14 13.julij 2011.

    spet manj pravic...ja to je delo našega robin huda(premier pihor)spet je pihnil mimo!! V kaj ta vlada verjame??da bo bolje če bo več kradla-jemala??