Manjše znižanje šokiralo trge

Evropska centralna banka (ECB) se je tokrat odločila za manjše znižanje obrestne mere, kot so napovedovali analitiki. Ti so pričakovali pol- in ne četrtodstotno znižanje. S tem je obrestna mera znova pristala na najnižji ravni v nekaj več kot desetletni zgodovini ECB.

Na odločitev ECB so se že odzvali svetovni trgi. Evropska valuta evro je tako v primerjavi z dolarjem že pridobila na svoji vrednosti. "To je bilo presenečenje, izgleda, da je šlo za neki kompromis, da se lahko obrestna mera še naprej znižuje," je dejal ekonomist Dresdner Kleinworta Rainer Guntermann. "Razočaranje je, da ECB ni uspela storiti odločnejšega koraka."

Svet ECB je na marčnem rednem mesečnem zasedanju ključno obrestno mero za območje evra znižal z dveh odstotkov na 1,5 odstotka, s čimer je že takrat pristala na najnižji ravni v zgodovini institucije. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je takrat napovedal, da ECB ne izključuje vnovičnega znižanja obrestne mere.

Napoved "nestandardnih" monetarnih ukrepov
Trichet je po marčni seji Sveta ECB povedal, da razmišljajo tudi o nestandardnih monetarnih ukrepih za povečevanje količine denarja v obtoku (v angleškem jeziku znano kot 'quantitative easing'), med katerimi je tudi nakup poslovnih in državnih obveznic s strani centralne banke evrskega območja, da bi se tako izvlekli iz razmer vsesplošnega pomanjkanja zaupanja. Takšne ukrepe so že sprejeli v ameriški centralni banki Federal Reserve (Fed) ter japonski in britanski centralni banki, saj jim je pri zniževanju obrestnih mer zmanjkalo možnosti.

Strokovnjaki glede omenjenih ukrepov na marčni seji še ne pričakujejo konkretnih napovedi, saj je ECB pri tovrstnih korakih zelo previdna, so pa prepričani, da so vrata takšni možnosti zdaj odprta. V Frankfurtu bodo na tokratnem zasedanju najverjetneje sprejeli vsaj podaljšanje ročnosti s treh na šest mesecev za obstoječe operacije refinanciranja bančnega sektorja po fiksni obrestni meri in z neomejenimi količinami sredstev.