Kot je povedal minister za zdravje Dorjan Marušič, so se ves čas pripravljali na to, da bi soglasja za delo preko polnega delovnega časa umaknili kar vsi zdravniki. Možnih scenarijev, kako naj bi delo v zdravstvenih ustanovah teklo po 1. septembru, ni želel komentirati. Najprej želi videti rezultat dogovarjanj med vodstvi javnih zavodov in zdravniki, poroča STA.
"Tistih sto zdravnikov pač zasluži veliko. To so radiologi, kar sem tudi sam, in anestezisti. Ogromno dežurajo, ker jih je malo. V svoji karieri sem imel največ ur pred leti, ko sem bil predstojnik oddelka − na plačilni listi sem imel napisanih 620 ur. To pomeni, da si na telefonu ves čas dosegljiv. Večina ima med 250 in 300 ur. Imaš sicer res več denarja, imaš pa malo časa."
Ob tem je spomnil, da novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju začne veljati šele z novim letom in ne s 1. septembrom, ko zdravniki napovedujejo, da ne bodo več delali nadur.
"V nekaj zavodih so me pomirili in mi povedali, da računajo, da bodo zelo uspešni pri dogovarjanju in bo zdravstveno varstvo v njihovem gravitacijskem prostoru zelo malo okrnjeno," je dejal Marušič.
"Manjka še kar nekaj pogajanj"
Direktor Splošne bolnišnice Ptuj dr. Robert Čeh nam je ob današnjem umiku soglasij dejal: "Do zdaj smo vsi delali več. Zdaj, ko pa dovoljenje umakneš in napišeš, da tega več ne dovoliš, ugotoviš, da nas je premalo. To pomeni: če je nekdo ogrožen in bo imel za 5. septembra naročeno operacijo, bo obveščen o prestavitvi termina, ker zdravnikov ne bo dovolj. Ampak delali bodo vseeno čez to dovoljenje, a manj kot sicer."
Tudi sam je prepričan, da bobo bolnišnice še naprej funkcionirale − vprašanje je le, kako. "Ne moreš kar zapreti in iti domov. Kdo bo zdržal, kako daleč bo šlo, pa ne vem. Upam, da to ne bo trajalo dolgo. Saj bomo septembra pokazali, kako je videti, če zdravniki ne delajo toliko nadur. Mislim, da tu manjka še kar nekaj pogajanj. Neumno je, da nam jemljejo pri dežurstvih, ki se zdravnikom najbolj poznajo."
Vodstvi ljubljanskega in mariborskega univerzitetnega kliničnega centra sta zagotovili, da bolniki ne bodo prikrajšani za ustrezno zdravstveno oskrbo.
"Neustrezen odnos vlade in javnosti"
Janez Lavre, direktor Splošne bolnišnice Slovenj Gradec, nam je dejal, da je pri njih soglasja umaknilo 73 zdravnikov od 84. "V drugi polovici avgusta bomo nadaljevali pogovore z vsemi zdravniki. Preklical sem soglasje za delo izven zavoda. Ali se bo podaljšala čakalna doba, pa zaenkrat še ne morem reči," pravi in meni, da zaradi tega oddelkov ne bo treba krčiti.
Po besedah Fidesa je soglasje preklicalo od 85 do 90 odstotkov zdravnikov, ki dežurajo. "To sem pričakoval, ker vemo, kakšen delež zdravnikov je članov Fidesa. Menim, da je to predvsem pokazatelj odnosa zdravnikov do odnosa, ki ga ima vlada do zdravniškega poklica. In nenazadnje tudi odnos javnosti do zdravniškega poklica ni ustrezen."
Celje: Zmanjšati obseg nekaterih obravnav
V Splošni bolnišnici Celje je 145 zdravnikov od 240 umaknilo soglasja za delo preko polnega delovnega časa, kar predstavlja 85 odstotkov tistih zdravnikov, ki se vključujejo v dežurno službo.
"V Splošni bolnišnici Celje bo zagotovljeno 24-urno neprekinjeno zdravstveno varstvo tudi po 1. septembru. Verjetno pa bomo morali zmanjšati obseg nekaterih nenujnih obravnav in specialistično ambulantnega dela," so nam dejali.
