Pogajanja o ukrepih iz novega protikoronskega zakona se začenjajo danes. Sindikati bodo nanje prišli z nekaj dodatnimi predlogi, med njimi so poleg 100-odstotnega bolniškega nadomestila za okužene in obolele zaradi virusa ter umika določbe o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev navedli še razširitev kroga upravičencev do 200 evrov kriznega dodatka za zaposlene ter obvezo države, da bo nadomestila izpad socialnih prispevkov zaradi novega ukrepa subvencioniranja delodajalcev pri dvigu minimalne plače.
Kot ključna ukrepa tokratnega protikoronskega zakona vlada izpostavlja podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila ter prevzem dela bremena, ki ga bo delodajalcem prinesla uskladitev minimalne plače z letom 2021. Sindikati glede teh ukrepov opozarjajo, da ne razpolagajo z zadostnimi podatki za oceno učinkov. Pojasnila pričakujejo na pogajanjih, v vsakem primeru pa zahtevajo obvezo delodajalcev k ohranitvi delovnih mest - ne le v času prejemanja subvencij in drugih oblik državne pomoči, pač pa tudi še določen čas po tem.
Za mizo pričakujejo ministra
Sindikati pričakujejo vsebinska pogajanja z možnostjo upoštevanja njihovih predlogov in ne zgolj izmenjave mnenj o posameznih členih. Za razliko od predhodnih vikend pogajanj, ko so se na vladni strani večinoma pogovarjali z ekipami pod vodstvom državnih sekretarjev, pa si tokrat za sogovornika želijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Poleg omenjenih dveh ukrepov so med doslej znanimi predlogi za osmi protikoronski zakon še razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki.
Delodajalci bi nekatere ukrepe podaljšali
Svoje predloge za pogajanja imajo tudi delodajalci. Subvencioniranje čakanja na delo bi podaljšali vsaj do sredine leta, prav tako delno nadomestilo fiksnih stroškov, podjetjem, ki so zaprta na podlagi vladnih odlokov, pa naj država v celoti krije stroške nadomestil plač, fiksne stroške in izpad prometa.
Posebno pomoč bi namenili podjetjem iz še posebej prizadetih panog zaradi epidemije. Po vzoru turističnih bonov pa bi izdali bone za športno-rekreativne dejavnosti ter bone za obisk kulturnih prireditev ali nakup knjig.
Za odprtje vseh trgovin
Na Gospodarski zbornici Slovenije predlagajo tudi spremembe nekaterih vladnih odlokov. Med drugim poudarjajo, da je treba sprostiti dejavnosti povsod, kjer je mogoče spoštovati pogoje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tako je po mnenju zbornice na področju trgovine treba omogočiti vsem trgovinam enake pogoje pri prodaji blaga.
O ukrepih iz osmega protikoronskega zakona je v petek razpravljal tudi svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Minister Zdravko Počivalšek je dejal, da mora biti zakon z namenom ohranitve delovnih mest sprejet čim prej. Zato vanj še ne bodo vključili ukrepov, za katere se zavzemajo delodajalske organizacije, pač pa bodo ti našli mesto v prihodnji interventni zakonodaji.
Bon za galerije, muzeje , Pahorjevo rezedenco ....to je nujno potrebno ....bizgeci .
vsi delodajalci bi radi pomoč. ja krasno, a ne. kmetje ne morejo prodat jabolk, pa evo vam pomoč. me zanima ali bodo potem jabolka podarjali, ko jim bo država dala pomoč. na eni strani se govori da je že 10000… ...prikaži več0 ljudi izgubilo delo zaradi epidemije, pa nikjer nisem zasledil podatka, da bi ljudje, ki so trenutno brez zaposlitve in so najbolj nastradali dobili kakšno pomoč. pa ne govorit da dobijo nadomestilo na zavodu. to je precej manjše od plače, ki pa je zagotovo že tako bila majhna.