Bled. “V dogovoru s strankama smo ugotovili, da se toliko razhajata, da mediacija ni več smiselna,” je včeraj dejala Mirjana Kranjčevič, mediatorka, ki je vodila mediacijo glede Blejskega otoka.
Mirjana Kranjčevič, mediatorka v zadevi Blejski otokNamen mediacije ni v zavlačevanju sodnega postopka, še vedno pa je mogoče, da se stranki med postopkom vnovič odločita, da določene stvari rešujeta z mediacijo.
Poskus poravnave v sporu glede lastništva objektov na Blejskem otoku med državo in ljubljansko nadškofijo ni uspel. Zastopniki obeh strank so se marca srečali na kranjskem sodišču, potem pa je bilo, kot je povedala Kranjčevičeva, še nekaj ločenih srečanj. “Pregledali smo vse možnosti, vendar se stranki nista tako približali, da bi sklenili sporazum, zato se zadeva vrača v pravdni postopek na sodišče, ki bo odločalo o tej zadevi,” je pojasnila in poudarila, da gre v primeru otoka za zelo zahtevno zadevo, saj je prisoten tudi nacionalni interes.
Nadškofija obžaluje
Blejski župnik Janez Ambrožič je v uspeh mediacije dvomil že marca, ko je za Žurnal24 dejal: “Od mediacije si ne obetam veliko.” Njenega zaključka včeraj ni želel komentirati. “To zdaj vodi škofija, zato ne dajem izjav in ne komentiram,” je bil kratek. Kratka je bila tudi izjava ljubljanske nadškofije: “Nadškofija Ljubljana obžaluje, da se postopek ni končal z uspešno medsebojno poravnavo in da bo moralo o zadevi odločati sodišče. Več informacij ne moremo posredovati, ker sam postopek mediacije zavezuje k molčečnosti o obojestranskih pogajalskih stališčih.”
Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit, pa je na dopoldanski novinarski konferenci, ki sicer ni bila sklicana zaradi mediacije, izvedel, da je ta končana, in izrazil obžalovanje.
“Sporazum je ničen”
Kulturna ministrica Majda Širca vztraja, da se državi vrne premoženje, ki ji pripada in ji je bilo “s sporazumom, podpisanim v času vlade Janeza Janše”, odvzeto. “Ministrstvo za kulturo je z rimokatoliško cerkvijo (RKC) poskušalo še v pogovoru z nadškofom in metropolitom Alojzom Uranom dogovoriti nove pogoje upravljanja in sodelovanja države in Župnije Bled. Prisluhnili smo njihovim potrebam, predlagali način sobivanja, a vendarle ob predpostavki ničnosti sporazuma,” je povedala ministrica.
Poudarila je, da predlogi RKC v mediaciji niso bili sprejemljivi, ker država vztraja, da se upošteva denacionalizacijska odločba iz leta 2001, po kateri sta nepremičnini – cerkev in zvonik – last Župnije Bled, preostale parcele na otoku pa last države. Ministrica je prepričana, da je dovolj argumentov za to, da sodišče prepozna upravičenost zahteve ministrstva.
