Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZZ) so poudarili, da ta "ni v duhu arbitražnega sporazuma in drugih dogovorov med državama ter kaže na poskus prejudiciranja razrešitve mejnega vprašanja s strani Republike Hrvaške".
Po njihovem mnenju bi morala vlada zahtevati, naj Hrvaška pred svetovno javnostjo izjavi, da ima Slovenija pravico do neoviranega dostopa do mednarodnih voda, sicer se bo Slovenija umaknila iz arbitražnega postopka.
Kot so še poudarili na MZZ, redno spremljajo aktivnosti Hrvaške v zvezi z mejnim vprašanjem in se bodo kot vedno doslej primerno odzvali na neustrezen prikaz meje v Piranskem zalivu.
Kot so sicer ponovili, je Slovenija z zadovoljstvom sprejela podpis in uveljavitev arbitražnega sporazuma o reševanju mejnega spora s Hrvaško, s katerim so dobili določitev meddržavne meje, stik Slovenije z odprtim morjem in režimi za uporabo relevantnih morskih območij poverjeni arbitražnemu tribunalu.
Sredinska črta
Direktor hrvaške državne geodetske uprave Željko Bačić je za STA pojasnil, da je bila narisana črta, ki je bila izhodiščna osnova za hrvaška pogajanja s Slovenijo, kar pomeni sredinsko črto v Piranskem zalivu.
Hrvaške meje so narisali v skladu z dokumenti, ki jih Hrvaška obravnava kot svoje, in so ali potrjene (primer Madžarske) ali pa posledica nekdanjih dogovorov (primer BiH).
Za komentar hrvaškega risanja meje smo prosili tudi slovensko zunanje ministrstvo.
Marjan PodobnikBolj kot take hrvaške poteze, je zaskrbljujoča slovenska servilnost do takih potez.
Politika izvršenih dejstev
"Ocenjujemo, da gre za nadaljevanje že znane politike, ki se je sistematično izvajala v sosednji državi in je bila s strani Slovenije nagrajena s spornim arbitražnim sporazumom. Arbitražni sporazum Slovenijo postavlja pred tveganje, da se bo ta hrvaška politika izvršenih dejstev mednarodno pravno legalizirala," zadnje risanje hrvaške meje ocenjuje Marjan Podobnik, direktor Zavoda 25. junij. Poudarja, da Slovenija v preteklosti ni ustrezno reagirala, zato je logično, da hrvaška politika s takimi potezami nadaljuje.
"Podobni zemljevidi so se pojavljali že v preteklosti. Z nerazumljivimi potezami Slovenije, ki se je odrekala strateškim interesom in jih ogrožala s svojo nedoslednostjo, je sosednja država vedno bolj odločno posegala v nekaj, kar ve, da ji ne pripada. Bojimo se, da bo te stvari vedno težje popravljati," dodaja Podobnik, ki meni, da bi morala Slovenija mednarodno skupnost obveščati o takih potezah Hrvaške.
