Ljubljana, leto 2025. Povsem obratna slika. Turistov mrgoli, že skoraj tako, kot bi se sprehajal po kakšni Piazzi San Marco v Benetkah, na večinsko žalost avtohtnih Ljubljančanov, ki se nostalgično spominjajo sicer rahlo socialističnih, a avtentičnih časov, ko se je dalo na Gornjem trgu celo parkirati vozilo in se svobodno sprehoditi po s turisti ravno prav obiskanimi uličicami v starem mestnem jedru.
In obrazi? Kam so se izgubile čedno oblečene mladenke s tistim sproščenim, pristnim nasmehom, ki ti je ogrel srce, včasih pa že vabil v pregreho? Namesto tega se dandanes po Ljubljani sprehajajo radikalno kozmetično popravljene gospe in gospodične, upajoče na to, da so jih popravki naredili večno mlade, lepe in vabljive.
Pa to seveda niso in, kar je še huje – kar ne najdejo in ne najdejo tistega lepega, od boga danega nasmeha, ki bi v trenutku prekosil vse stotine in tisoče evrov, ki so jih v preteklih mesecih vložile v plastično kirurške posege.
Namesto tega se držijo grdo, naduto, arogantno, jezno. Kot, da bi moškim sporočale, naj si za božjo voljo ne drznejo ogovoriti jih ali celo povabiti na kavo. Kar seveda deluje kontradiktorno, saj, zakaj vendar pa so se potem plastično popravile, če pa želijo, da jih vsi pustijo pri miru. Za sebe morda? Ok, ampak to jim očitno ni prineslo življenjskega zadovoljstva.
In tako zamujajo zlate priložnosti, da bi spoznale morda celo kakšnega kvalitetnega, obetavnega možakarja, ki bi se jim pustil očarati z njihovim neubranljivim nasmehom. In tako jim življenje polzi skozi prste.
Zakaj je prestolnica problem?
Ljubljana je v tem oziru žal precejšnji unikum. Mesto kislih obrazov, ki niso rezervirani samo za dame, ampak z njimi okrog kolovatrijo tudi številni možakarji. Če se odpeljete samo malo na vzhod, čez Trojane, je tega že občutno manj, enako velja za (jugo) zahod, za Primorsko. Kisle "ksihte" zamenjajo nasmejene šaljivke in šaljivci. Ki znajo sebi in drugim narediti dan.
Problem je torej predvsem prestolnica. Zakaj torej v njej kraljujejo te nedostopne, nezadovoljne face? Vzrokov je kar nekaj. Naj malo ugibam.
Svoje je vsekakor naredila internetna revolucija. V Ljubljani je še posebej veliko spletnih odvisnežev, ki se včasih nezavedno spuščajo v svet temačnih spletnih debat, ki kvarijo njihovo razpoloženje.
Nato pride na vrsto prislovična žabarska malomeščanska aroganca. Mnogi Ljubljančani se imajo za nekaj več, ker so pač prestolnica. Potihem mislijo, da je vse, kar se nahaja izven Ljubljane "kmetavzarija". V Ljubljani je cena kvadratnega metra stanovanja že presegla 4000 evrov, kar pomeni, da se lahko mirno kosajo z Milanom ali Barcelono. In zato mislijo, da so svetovljani, pa to seveda niso. Prej provincialni snobi.
Potem je tu meteorološka smola. Ljubljančani se skoraj pol leta gibljejo v megli, sonce v decembru, januarju in februarju komaj kdaj pokuka v "najlepše mesto na svetu". To seveda botruje k depresivnemu, kislemu razpoloženju, še posebej pri tistih, ki želijo vsak, še tako nedolžen impulz opravičiti za svoje depresivno obnašanje – depresivci "po defaultu".
Nato sledi "ljubljanska kisla preventiva". Kisli ksiht kot obramba pred morebitnimi prevaranti. Povprečni kisli Ljubljančan rad misli, da se za vsakim vogalom skriva morebitni goljuf, prevarant ali barabon. On se mu že ne bo pustil zapeljati, zato nemudoma uporabi preizkušeno orožje – zoprn, odbijajoč pogled, da si domnevni prevarant niti poskusiti ne bo upal.
To obrazloži tudi vsesplošno mentaliteto kislih fac, da jih tisti, ki se jim ob srečanju nasmehnejo pravzaprav želijo opetnajstiti, da jih v bistvu zaj.....jo.
In nato pride še "Cankarjanska" sveta jeza, ki je sicer ne moremo omejiti le na Ljubljano, je pa prav v prestolnici najbolj izrazita. Številni Ljubljančani menijo, da imajo pravico jeziti se na vse, kar jih obkroža: na sosede, na politike, na delodajalca, na vreme, na ženo ali moža, na trgovko, na birokrate, na Izraelce, Ruse in Američane.
To jim daje univerzalno pravico na sveto jezo. Prav njim so se zgodile vse te krivice, prav njim in ne Kopru ali Mariboru je megla odvzela sonce in prav njim je župan nedolžno, deviško, zaspano, na pol socialistično staro mestno jedro spremenil v podalpski Las Vegas, kjer tortica stane 10 ali 15 evrov, trubači pa neumorno nabijajo svoje ne preveč zahtevne ritme. In prav v Ljubljani se za vsakim vogalom skriva hinavsko nasmejani potencialni lopov.
Hudimana reč, kajne?
Slaba novica za kisle ksihte je, da s svojo mračno držo v resnici najbolj škodijo predvsem samim sebi. Znanstveno dokazano je, da osebe, ki se permanentno gibljejo v začaranem krogu jeze, sovraštva in nezaupanja v svojih nevronih spodbujajo kemične reakcije, ki vodijo v negativne miselne vzorce in v resne psihološke težave.
Poleg tega kisli obrazi, s tem ko gradijo ograje okrog sebe, zavračajo številne pozitivne ljudi, ki bi jim lahko pomagali razvedriti njihova obzorja. Ko se zapirajo v svoje sovražne slonokoščene stolpe, postajajo čedalje bolj izolirani od družbe, v kateri živijo, kar vodi v zapiranje socialnega kroga in v osamljenost. Ko ostajajo sami s seboj v vseh teh negativnih vibracijah, se jim lahko zgodi celo tisto najhujše.
Zato je moj nasvet povsem jasen in preprost: smejte se, pokažite lepa, pozitivna čustva in zagotovo vam bo to povrnjeno. Verjetno celo z obrestmi. Presenečeni boste namreč, koliko dobronamernih, prijetnih duš vas obkroža, če jim le date priložnost in to celo v kisli, arogantni Ljubljani.
La vita e bella, kajne? (življenje je lepo, op. a.), pravi Oskarjevec Roberto Benigni. Samo narediti si ga moramo takega.
Mag. Boštjan J. Turk
Kadar vidim nekoga ali njo,pa faca resna nič od nič,prosim za nasmeh pa se le nasmeje potem,to ljudje pozabljajo,če nisi takšne volje že res,ampak vsak dan pa je vse skup zamorjeno potem,v prvi vrsti kar je najbolj pomembno imejte telefon… ...prikaži več zgolj za klice ,drugo pogovarjaj se v miru in ne med hojo,pa bo vse se izboljšalo.
Vse napisano v celoti drźi, vsaj za zelo veliko ljubljanskih zoprnezev, hohstaplerjev in hohstapleric, so pa tudi prijetni ljudje med njimi, mislim, da je to poanta avtorja. Lepo nastavljeno ogledalo, ki pa marsikomu seveda ne bo vsec. Pa saj avtor… ...prikaži več ponuja dobronameren nasvet.
So vprašali kravo zakaj tužno gleda pa pravi,ko bi vas svaki dan za sise vukli,i jednogodišnje jebali i vi biste tužno gledali :)