Mimo vrste je 
dopustno, a res?

Pet mesecev po uveljavitvi novih pravil pri vodenju čakalnih dob na ministrstvu za zdravje vendarle spoznavajo, da brez glob, ki jih zdaj nimajo, ne bo reda. Napovedujejo spremembe zakona o pacientovih pravicah, v katerega bodo dodali sankcije za izvajalce zdravstvenih storitev, ki bodo še naprej kršili pravila, predvsem če bodo na čakalne sezname vpisovali paciente, ki jim ne bodo v petih dneh poslali originalne napotnice. Bodo s tem res preprečili, da se čakalne vrste ponekod ne bodo več podaljševale umetno, da bi ljudi na tak eleganten način silili, da gredo na preglede ali posege samoplačniško? Pustimo se presenetiti.

Nedopustno. Me je pa ob zadnjem obisku ministrstva za zdravje bolj zbodlo, da sem od uslužbenke, ki skrbi za to področje, slišala, da to je “pa ja normalno in človeško, če pokličeš znance v zdravstvo in si prej na vrsti”. “Ali vi res ne bi tega naredili za svoje hudo bolne otroke, starše, partnerja?” dobim nazaj vprašanje. Tako se na sezname vrine tretjina pacientov, mi pove. Vam je to normalno? No, meni ni! Pa njen odziv: “Saj so tudi otroci učiteljev privilegirani, tako je povsod.” Ja, že mogoče. Ampak ali je za dve tretjini tistih, ki čakajo po leto, dve, tri (nekateri zdravljenja tudi ne dočakajo ali pa, ko ga, je že zelo pozno), ker med sorodniki nimajo zdravnikov, to pravično? Ni! In je tudi nedopustno. Ker v zdravstveno blagajno pač vsi plačujemo enako. In verjetno je prav zato po bolnišnicah in zdravstvenih domovih toliko nasprotovanj in “delanja težav”, da se uvede elektronsko beleženje procesov, ki bi vse take anomalije, nepooblaščene posege, celo korupcijo, če hočete, naredilo vidne.