Mir je družbena odgovornost

Mir je tudi osebna in družbena odgovornost, najbolj pa bo ogrožen takrat, ko bodo ideologije dobile prednost pred človekom, je v pridigi na spravni slovesnosti na Brezjah poudaril ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po 70 letih od konca vojne je po njegovih besedah čas, da se ozremo okrog in se vprašamo, kje so naši bratje. 

Pri baziliki Marije Pomagaj na Brezjah je dopoldne potekala spravna maša, s katero so slovenski škofje zaznamovali 70. obletnico konca druge svetovne vojne in pozvali k narodni spravi. Udeležilo se je je tudi več predstavnikov diplomatskega zbora in politike, med njimi predsednik vlade Miro Cerar in predsednik DZ Milan Brglez.

Dan, ko bi utihnilo orožje

Zore je v pridigi spomnil na čas 2. svetovne vojne, na njene žrtve in na hrepenenje ljudi po dnevu, ko bi utihnilo orožje, ko bi se spet lahko posvetili svojemu delu in "bi bil sosed lahko sosedu spet samo sosed". Ta dan je prišel in zlo, ki je šest let pustošilo po Evropi in je v vojno norost potegnilo ves svet, je bilo premagano.

Vzroke za začetek vojne morije Zore vidi v lažeh. Voditelji so svojemu narodu obljubljali blaginjo, enotnost in bratstvo. "Vse te obljube so bile laž, navdihoval jih je hudič, ki je lažnivec in oče laži," je pojasnil. Mnogi ljudje so verjeli obljubam in se dali prepričati, da morajo namesto orodja vzeto v roke orožje, da jim zemlje ni treba obdelovati, ampak da jo morajo osvojiti, da jim ni treba proizvajati dobrin, pač pa da jih lahko vzamejo bogatim. Verjeli so celo, da je treba za osvajanje zemlje in za jemanje dobrin ubijati, je spomnil nadškof.

Vendar pa se po njegovih besedah o tem niso vsi dali prepričati. "Večina je bila v to prisiljena," je pojasnil. Ker so mimo domov hodile različne vojske, po njegovih besedah največkrat ni bila odločitev posameznika, katera ga bo vzela s seboj. "Ko so zahtevali, je moral z njimi. V nasprotnem primeru bi trpeli domači. Zaradi tega so naši možje in fantje nosili uniforme vseh vojskujočih se strani," je dejal Zore.

Le zahvala za konec vojne

Danes lahko le "v spoštljivi grozi" priznamo, da mora bogoslužje ostati le zahvala za konec vojne in prošnja za mir. "Takoj ko bi zapadli skušnjavi, da bi začeli slaviti zmago, bi začeli tudi deliti ljudi, ki so bili - ne po svoji krivdi in največkrat tudi ne po svoji odločitvi - na tako različnih straneh," je poudaril. Zato nadškofa "strese mraz", ko ene prištevamo med med heroje, druge pa med izdajalce domovine. "Heroje režimi tega sveta potrebujejo. Bog pa, ki je edini gospodar in sodnik zgodovine, zmaguje z mučenci," je dejal.

Kot je poudaril, si ne moremo zatiskati oči pred vso resnico, saj nas bo le ta osvobodila. Ko je en del Evrope proslavljal svobodo, si je drugi del namreč nadel črne rute in na skrivaj ihtel za pomorjenimi. Eni so prirejali mitinge, drugi pa padali v brezna. "Čeprav se je vojna končala, je po sredi našega naroda zazijal prepad," je dejal.

Po 70 letih je po njegovih besedah morebiti končno napočil čas, da se ozremo naokrog in se vprašamo, kje so naši bratje - kot je v svetopiskemski pripovedi Bog vprašal Kajna. V mistificiranju ideologij smo namreč spregledali človeka. Človeku lahko vzamemo življenje, ne moremo pa mu vzeti srca. Lahko se prilastimo oblast nad njegovim telesom, ne moremo pa se polastiti njegove duše, je povedal nadškof, nagovor pa sklenil s prošnjo Bogu, naj ljudem podari duha odpuščanja in usmiljenja.

Mir je način življenja

Cerar in Brglez sta se ob koncu slovesnosti ustavila še ob podobi Marije Pomagaj v notranjosti bazilike. Brglez je v poznejši izjavi za medije poudaril, da si moramo za mir prizadevati vsi v državi, tako politiki kot tudi drugi. Vsak dogodek, kakršen je bil današnji, je po njegovih besedah korak k temu. "Mir ni stanje, ampak je pravzaprav način življenja," je še poudaril. Med okoli 1.000 udeleženci današnje slovesnosti je bilo opaziti tudi nekatere druge vidne politike, med njimi predsednika SDS Janeza Janšo in predsednico NSi Ljudmilo Novak. Ta je po slovesnosti izpostavila, da ne gre zamuditi priložnosti za korak naprej na poti k spravi, in spomnila, da se v NSi za to prizadevajo tudi z zakonom o dostojnem pokopu.

Z glasnim pokanje možnarjev na okoliških vrhovih se je na Poljani pri Prevaljah začela tudi proslava ob 70. obletnici zadnjih bojev 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Častni predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik je pozval k ohranjanju spomina ter k slogi in spravi. 

Dejan Mijović

Stanovnik je v nagovoru zbranim, med katerimi sta bila zdajšnji in nekdanji predsednik republike Borut Pahor in Milan Kučan, notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar ter številni domači in tuji gostje, spomnil na dogajanje na Koroškem, kjer so potekali zadnji boji 2. svetovne vojne na evropskih tleh. Ob tem je dejal, da zmaga zaveznikov v vojni ni bila samo vojaška zmaga, ampak tudi zmaga vrednot in načel, ki so zapisane v ustanovni listini ZN in ki jih bomo lahko uresničevali le, "če bomo strpni in če bomo v strpnosti spoštovali eden drugega kot dobri sosedi".

To pa ga, kot je dejal, pripelje do sprave. "Sprava ima dve korenini. Ena je pieteta do žrtev, do mrtvih, druga je spoštovanje naše preteklosti," je dejal Stanovnik in dodal, da je pieteta nekaj, kar so nam matere ob rojstvu vsadile v našo dušo in srce. "Pieteta pomeni, da smo vsaj po smrti vsi enaki," je izpostavil Stanovnik in dodal, da zato greši proti temu osnovnemu zakonu civilizacije tisti, "ki kakorkoli deli kosti".

Edinost, sloga, sprava

Glede spoštovanja preteklosti pa pravi, da ne smemo hvaliti samo tisto, kar nam odgovarja. "Kar se je zgodilo, se je zgodilo. In mladi svet - to, kar se je zgodilo, je veličastno. To, da smo se mi, kri vaše krvi, takrat uprli in šli v tele hoste, to je nekaj, na kar morate biti ponosni!" je pred okoli 4.000 zbranimi pozval Stanovnik in dejal, da si tisti, ki so domovino branili, zaslužijo veličasten spomin. Takšnega, kot ga je s spomenikom na Poljani naredil kipar Stojan Batič.

"Eksplodirala je kragujevčanka, ampak poglejte, iz nje so poleteli feniksi, beli golobi, znanilci miru," je podobo spomenika opisal Stanovnik, ki je ob koncu nagovora spomnil še na besede največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, da naj se edinost, sloga, sprava spet k nam vrnejo in da oblast ter z njo čast spet naša bosta last. Tudi župan Občine Prevalje Matic Tasič se je v nagovoru dotaknil sprave in dejal, da je ta potrebna tudi in predvsem za mlade. Poudaril je, da mir ni samoumeven, ampak je vrednota. Tudi zato je Občina Prevalje letos dala zapisati sporočilo s spomenika "Svobodi in miru" v jezike 57 držav Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, prevodi pa so zbrani na enem od razstavnih panojev v parku Svobodi in miru na Poljani.

Lepo je živeti v miru

V kulturnem programu je sodelovalo okoli 120 nastopajočih, med njimi tudi šolarka prevaljske osnovne šole, ki je z besedami, da ji je lepo živeti v miru in svobodi, požela glasen aplavz. Ob številnih praporščakih, pripadnikih veteranskih organizacij, Slovenske vojske, borčevskih organizacij tudi iz republik z območja nekdanje Jugoslavije ter gostih iz Velike Britanije, Rusije in ZDA ter drugih, so nastopajoči peli in igrali partizanske in druge pesmi.

Zaradi prireditve na Poljani je bil danes več ur zaprt slovensko-avstrijski mejni prehod Holmec. Sicer pa je bil promet na koroških cestah zelo gost tudi zaradi številnih hrvaških avtobusov, ki so bili prek sosednjega mejnega prehoda Vič na poti na prireditev, ki na Pliberškem polju na avstrijskem Koroškem, nedaleč stran od Poljane, popoldne poteka v spomin na 70. obletnico poboja hrvaških ustašev.