Slovenija
13 ogledov

Mjanmar na Šuštarskem mostu

Žurnal24 main
Kakih petdeset protestnikov je s transparenti in metanjem cvetnih lističev na Šuštarskem mostu opozorilo na kršenje človekovih pravic v Mjanmaru.
"Mesto shoda smo simbolično preimenovali v Mjanmar in s tihim protestom izrazili nasprotovanje zadušitvi miroljubnih demonstracij v tej državi, " je povedala generalna sekretarka Amnesty International Slovenije Nataša Posel .

Protestniki, po navedbah organizatorjev se jih je zbralo kakih petdeset, med njimi tudi predsedniški kandidat Darko Kranjc , so v reko vrgli cvetne lističe, ki predstavljajo ogrožena življenja ljudi v Mjanmaru, preimenovanje mostu pa po besedah Poslove simbolizira željo po miru. Na tragedijo v tej azijski državi so opozarjali tudi z različnimi transparenti.

Vojaška hunta je minuli teden nasilno zatrla najbolj množične protivladne proteste po letu 1988 in pri tem aretirala več kot 2000 ljudi. Pripadniki mjanmarskih varnostnih sil so vdirali v samostane in napadali miroljubne demonstrante s solzivcem in palicami.


Proteste je pripravila AIS v sodelovanju z meditacijsko skupino Šambala. © Dejan Mijovič/ Žurnal24

 
Protesti so se začeli 18. septembra kot protest proti podražitvam, ki so ogrozile dostop ljudi do hrane in osnovnih potrebščin, ter nato prerasli v protest proti vojaškemu režimu. Na ulice Yangona in drugih mest je nezadovoljstvo z režimom privabilo na tisoče ljudi. Na čelu protestnikov so bili budistični menihi, ki so v Mjanmaru med ljudmi zelo spoštovani.

Kritike z vseh strani
Oblasti v Mjanmaru so po podatkih Amnesty International odgovorne za številne kršitve človekovih pravic, od dolgotrajnih priporov političnih zapornikov v slabih razmerah do zapiranja opozicijskih osebnosti. Med njimi je vodja opozicije in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Su Kji , ki je v zadnjem hišnem priporu, popolnoma odrezana od sveta, že od leta 2003. Organizacija opozarja tudi na široko zatiranje svobode izražanja in zunajsodne usmrtitve, mučenje ter prisilno delo in uporabo otrok za vojake.

Da so razmere v Burmi, kakor se je dežela imenovala pred letom 1988, res kritične, pričajo tudi opozorila Rdečega križa, ki je sicer znan po tem, da zavzema nevtralno držo in vodi humanitarne operacije v sodelovanju z oblastmi. Organizacija v svoji kritiki, ki jo je letos izrekla prvič, odkar je pred desetletjem javno kritizirala genocid v Ruandi, omenja predvsem zlorabe pripornikov, ki delajo v nemogočih razmerah brez hrane in pijače, ter razmere na meji s Tajsko.
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.