Mladi, perspektivni, izseljeni

"Prijave na razpise sem pošiljal v ZDA, Kanado in Veliko Britanijo, zato me je presenetilo, ko me je nekega dne poklical menedžer za Bližnji vzhod in me povabil k projektu gradnje metroja v Katarju. Nekdo je očitno preposlal moj življenjepis," pripoveduje inženir geotehnologije Matej Nagy. "Zakaj tujina? Ker v Sloveniji ni mogoče narediti kariere v stroki, ni projektov, ni novih izzivov, sploh ne na takšni ravni. Kot kaže, za mojo generacijo v Sloveniji še veliko let ne bo možnosti, saj vladajo razmere, ki omejujejo in dušijo ljudi," meni. "Plače so proti slovenskim odlične, na razpolago imam lepo stanovanje, avto, telefon in plačana vsa potovanja domov," našteva. Pridobil si je poznanstva iz različnih koncev sveta, njegov delovnik pa traja do deset ur. "Za vrnitev v Slovenijo bi moral obstajal tehten razlog in dovolj mamljiva ponudba," sklene.

Doma ni dela

"Izbral sem podiplomski študij na Danskem. Pri stroških bivanja so mi prvo leto na pomoč priskočili starši, drugo leto pa sem dobil štipendijo za študij v tujini," pa razlaga 25-letni Miha.
Med študijem je opravljal tudi različne študijske prakse v tujini in doma, zdaj pa je že šesti mesec prijavljen na zavodu za zaposlovanje, saj ga pogodba o štipendiranju zavezuje, da si mora poiskati delo v Sloveniji. Te možnosti pa do zdaj ni dobil. Ko se mu pogodbena zaveza izteče, bo priložnost zagotovo iskal v tujini. Da se onkraj slovenskih meja ne cedita le med in mleko, pa opozarja sogovornik, ki se sicer ni želel izpostaviti z imenom, ima pa izkušnje z nekajmesečno prakso v Bruslju. "Iskanje službe, predvsem na področju družboslovja, v mednarodnih organizacijah ni tako preprosto. Pogosto je za delovna mesta potrebnih več let izkušenj v mednarodnem okolju. Pripravništva so velikokrat neplačana, konkurenca pa je zelo velika zaradi visoke brezposelnosti mladih iz vse Evropske unije," pojasnjuje.

Odhodov je vse več

Število Slovencev, ki zapuščajo državo, v zadnjih letih strmo raste in je brez primere v času po osamosvojitvi (glej tabelo). Priložnosti v tujini išče tudi vse več mladih. Urška Šraj iz centra za evropske programe izobraževanja in usposabljanja povečano zanimanje za tujino povezuje z recesijo v Sloveniji. "Trend rasti je opazen vsako leto, na vseh programih dela v tujini, ki jih ponujamo," ocenjuje Klement Perko iz agencije STA potovanja. "Veliko mladih v splošnem zanima delo v tujini, vendar se včasih ne zavedajo, da obstajajo tudi določene omejitve, na primer starost, študentski status, znanje jezika, samostojna organizacija vize in podobno. Prav tako so lahko ovira tudi stroški, saj je po navadi treba imeti vsaj letalsko vozovnico, zavarovanje in nekaj denarja za začetne stroške v tujini," izpostavlja.

Študenti, ki so odšli v tujino na prakso ali študij

Število ljudi, ki so se odselili v tujino

Miniintervju z Radom Bohincem, predstojnikom katedre za socialni in kadrovski menedžment na fakulteti za družbene vede: "Najslabše spričevalo eliti"

Število izseljenih iz Slovenije, tudi mladih, se je močno povečalo. Je to zaskrbljujoče?
Ko gre za mlade, je lažje identificirati resničen vzrok izseljevanja – brezperspektivnost in prepričanje, da je v obljubljeni deželi boljše okolje za ustvarjanje družine in srečno življenje. Če se takšno razpoloženje širi ter pretvarja v val izseljenstva (podatkov o tem nimam), je to najslabše spričevalo vladajoči eliti, ki v samostojni Sloveniji ni znala ustvariti z drugimi državami primerljivih perspektivnih razmer za mlade ljudi. Drugo je vprašanje siceršnje mobilnosti mladih, ki se iz leta v leto povečuje v vse bolj globaliziranem svetu. To ni izseljenstvo, čeprav se znotraj tega velikokrat stkejo tudi trajnejše mednarodne vezi.

Kako pa gledate na nevarnost bega možganov?
Ta se nanaša na tiste mlade in tudi manj mlade državljane, ki so se šolali v slovenskem brezplačnem šolskem sistemu ter nato odšli svoje doma pridobljeno znanje uporabljat na tujem. Kot beg možganov stroka razume predvsem odhod ljudi, ki so si pridobili vrhunsko znanje na doktorski in podoktorski stopnji ter v raziskovalnih organizacijah. Slovenija se je z razmeroma solidnim raziskovalnim sistemom temu valu v 90. letih v glavnem izognila. Seveda pa je vedno nevarnost, da se beg v večjem obsegu pojavi; oživijo ga lahko poslabšane razmere v raziskovalni dejavnosti, ki so neposredna posledica zmanjšanih javnih vlaganj v znanost.