Slovenija
1 ogledov

Mobilizacija okoli penzij je trdna

Upokojenci Saša Despot
Interesne skupine. Lažje uvesti krizni davek za vse, kot se pogajati z enim sektorjem. Mladi. Nikoli ne bodo tako homogeni, kot so lahko upokojenci glede pokojnin.

Nasprotovanje nižanju pokojnin, nasprotovanje davku na nepremičnine kmetov, nasprotovanje odpravi študentskega dela – to je samo nekaj ciljev, za katere so se v preteklosti zavzemale močne interesne skupine v Sloveniji. Filozofa in sociologa smo vprašali, zakaj imajo nekatere skupine tako izrazito močne zastopnike, nekatere pa jih sploh nimajo, čeprav je bilo na primer leta 2008 registriranih 18 tisoč brezposelnih, starih od 15 do 29 let, letos pa so jih našteli že 28 tisoč.

Politično apatični

“Upokojenci so velika, celo vse večja družbena skupina, ki je v svojih zahtevah jasno osredotočena na vprašanje dohodka. Mladi se ne ukvarjajo izključno s tem, kakšne spodbude, službe ali pa štipendije bodo dobili, temveč je to le eno iz množice vprašanj,” meni Igor Pribac s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pri tem dodaja, da mladi težko pristanejo na kompromise in na sklepanje političnih zavezništev, ki bi premagovala drobne razlike med njihovim lastnim stališčem in malo drugačnim stališčem nekega drugega mladega posameznika. Pri tem dodaja, da so mladi tudi sicer politično bolj pasivni, s čimer se strinja sociolog Matej Makarovič s fakultete za uporabne družbene študije.

“Težava je v relativni družbeni in politični pasivnosti ter celo apatičnosti mladih, kar ni posebnost samo slovenske družbe. Zanimanje za javno delovanje preprosto ni med njihovimi prioritetami. Z upokojenci je drugače. Čeprav ne izbirajo posebno zahtevnih oblik politične participacije, so dokaj dosledni pri tistih bolj preprostih, kot je volilna udeležba. Zato je mogoča upokojenska parlamentarna stranka in zato jih tudi druge stranke obravnavajo bistveno resneje,” meni Makarovič.

Opozarja na specifiko Študentske organizacije Slovenije (Šos), ki ima po njegovem mnenju “monopolno-korporativistični značaj, saj v bistvu ni interesna organizacija, ampak skupnost, v katero so študenti vključeni avtomatično, ne pa na podlagi svoje volje.” Z vidika moči v odnosu do centrov odločanja je to sicer ugodno, saj bi bil Šos, če bi bilo članstvo prostovoljno in plačljivo, šibkejši. Se pa zaradi avtomatične vključenosti povečuje tveganje, da se vodstvo izrazito odtuji od članstva in postane Šos sam sebi namen.

Šolnik lahko zagrozi

Na vprašanje, zakaj je z manjšo interesno skupino včasih težje skleniti kompromis kot pa na primer uvesti krizni davek, Pribac odgovarja s primerom šolnikov.

Šolniki smo en tak primer monopolistov – če ne dosežemo dogovora z reprezentativnim sindikatom, se lahko ustavi proces dokončanja letnika za študente, to pa pomeni resno zaporo v družbenem življenju; podobno kot če tovornjakarji zaprejo avtocesto,” pravi.

Makarovič ocenjuje, da so glede na svojo številčnost in potencialni pomen pri nas podpovprečno zastopani potrošniki. “V smislu sposobnosti uveljavljanja svojih zahtev je v primerjavi z drugimi zahodnimi državami precej šibka tudi delodajalsko-podjetniška stran, saj so njene možnosti vplivanja na javno mnenje bistveno manjše kot na primer pri sindikatih,” je prepričan Makarovič.

V imenu davkoplačevalcev tudi na sodišče

Miniintervju: Reiner Holznagel, predsednik Združenja davkoplačevalcev Nemčije

Koliko članov imate in koliko znaša članarina?
Imamo okoli 250 tisoč članov po posameznih regijah. Članarina je odvisna od tega, ali gre za študente, zaposlene ali poslovneže; večina pa plačuje med 55 in 72 evri na leto.

Kako uresničujete interese članov?
Tesno sodelujemo z mediji, da naše cilje slišita javnost in politika. Pogosto smo tudi udeleženi v sodnih spornih, ko gre za pravice davkoplačevalcev. V nedavnem primeru smo denimo prisilili vlado, da delavcem določene stroške prevoza upošteva pri dohodnini in tako zniža njihovo davčno osnovo. Prizadevamo si tudi za ukinitev nekaterih davkov, za reforme pri plačah in pokojninah politikov. Stalno se bojujemo proti zapravljanju davkoplačevalskega denarja in poskušamo ustaviti slabe projekte, ki to povzročajo.

Kako se pogajate z vlado?
Prisotni smo na različnih zasedanjih parlamentarnih odborov, naš raziskovalni inštitut pa pripravlja tudi študije, ki jih predstavljamo politikom in javnosti.

 
Komentarjev 10
  • sivka 11:26 20.september 2013.

    Karl pravi, da se pri večji penziji nič ne pozna procent. Pa še kako! Moja penzija je nadpovprečna, a mora preživljati štiri ljudi.

  • dragec 08:12 20.september 2013.

    Kdo ni sposoben pobrati davke, udari po pokojninah in minimalnih plačah, uvedba fiskalnih blagajn. finančno policijo za lopofe v SLO, to vladi ne diši (to je že dodatno delo???)

  • colibri 07:29 20.september 2013.

    http://www.pravapeticija.com/peticija_za_znianje_plae_parlamentarcev_na_minimalno_plao