Slovenija
25 ogledov

Morilske tujerodne vrste

(Foto: shutterstuck) Žurnal24 main
Poleg podnebnih sprememb na okolje vse bolj negativno vplivajo tudi tujerodne rastlinske in živalske vrste. Ali veste, da so za pomor čebel krive pršice, ki izvirajo iz Azije?

Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) Tamara Lah Turnšek je ob 50-letnici delovanja NIB za zurnal24.si dejala, da vnos tujerodnih rastlinskih in živalskih vrst vpliva na spremembo našega ekosistema in s tem lahko povzroči propad določenih vrst.

Anton Brancelj , vodja oddelka za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov na NIB, je za naš portal dejal, da so problem tiste tujerodne vrste, ki jih je v okolje prinesel človek in ki nimajo naravnih sovražnikov.

"Tipičen primer je koloradski hrošč. Bil je ena od prvih invazivnih in tujerodnih vrst, ki še danes nima nobenega naravnega sovražnika. V Evropi pa ima pogrnjeno mizo z silnimi krompirjevimi polji," opozarja Brancelj in doda še primer školjke trikotničarke, ki sicer izhaja iz Črnega morja in v vseh evropskih rekah in jezerih povzroča probleme.

"Vsi ekosistemi se sčasoma spreminjajo. To se meri v stoletjih ali tisočletjih. Novi organizmi vedno prihajajo v to okolje, ampak teh je bistveno manj in dajo okolju čas, da se na njih prilagodi in da se oni prilagodijo okolju. To, kar se dogaja s človeškim posredovanjem, pa je prehitro. Zaradi tega so vnosi tujerodnih živali ali rastlin škodljivi," opozarja Brancelj.

"Pojavnost bolezni borelioze, ki nastane zaradi tega, ker je preveč majhnih sesalcev polhov, miši, zajcev in ti so tisti prenašalci.

Okoljski problem je tudi pomor čebel zaradi vnosa pršice mikroorganizma iz Azije, ki nosi viruse in lahko uniči popolnoma naše čebelje vrste.

Skratka globalizacija je okoljski problem in lahko poruši naš ekosistem in prizadene tudi človeka,"
je dejala Lah Turnškova.

Sogovornica ob tem pravi, da določenih tokov ne moremo spreminjati, lahko pa jih merimo, na to opozarjamo in izvajamo določene ukrepe.

Tako kot v primeru klopov in vinske trte, ki jo je letos prizadela trsna rumenica. A pri zatiranju le-teh je treba biti pozoren.

"Moramo paziti, da ne nastopamo še bolj agresivno proti naravi, ampak je treba to kolikor se da omiliti in ohraniti čisto okolje.

To je naša naloga. In tudi, da za človeka delamo preventivne ukrepe. Če pa bodo določene vrste propadle, je to pač globalna narava in proti temu ne moremo nič,"
opozarja.

Politiki jim premalokrat prisluhnejo
In kaj lahko v tem primeru naredi politika? Sogovornica pravi, da morajo politiki ukrepati zelo premišljeno in vedeti, kaj bi s tem dosegli in kaj bi se zgodilo potem, če bi agresivno tujo vrsto uničili.

"Jaz mislim, da se državne inštitucije ne zavedajo, kako smo pomembni za svetovanje politiki.

Velikokrat mislijo, da vedo vse ali pa se zanašajo na svoje strokovne službe, ki pa niso vedno strokovno usposobljene. Ne rečem, da niso strokovnjaki, ampak mi smo bolj na robu novih znanj.

Mislim, da nas politiki premalo poslušajo in se premalo zavedajo pomembnosti tega znanja, ki ga mi ustvarjamo," opozarja Lah Turnškova.

Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.