Na zunanjem ministrstvu so se tako odzvali na poročanje nekaterih medijev o pomislekih, ali zunanji
minister
Dimitrij Rupel zaradi spremenjenega zakona o zunanjih zadevah izpolnjuje pogoje za
položaj veleposlanika. Kot so poudarili, navedbe, da Rupel teh pogojev ne izpolnjuje, temeljijo na
netočnih oziroma nepopolnih informacijah. Kot so zapisali na zunanjem ministrstvu, je bil minister
Rupel z odločbo vlade 16. oktobra 1997 imenovan za državnega podsekretarja in za nedoločen čas
zaposlen na ministrstvu za zunanje zadeve. Iz Ruplove delovne knjižice pa je po navedbah MZZ
razvidno, da je od trenutka zaposlitve za nedoločen čas na zunanjem ministrstvu služboval več kot
10 let.
|
Ali bo Rupel po novem služboval na Dunaju? © Reuters
|
Doma, še preden odpoklicani |
|
Čeprav predsednik republike Danilo Türk desetih slovenskih veleposlanikov, ki jim je v zadnjih mesecih potekel mandat, še ni uradno odpoklical, so po podatkih zunanjega ministrstva prenehali službovati v tujini in se večinoma že vrnili v Slovenijo, je poročala Televizija Slovenija. Službovanje so prenehali, ker so se jim iztekle štiriletne pogodbe. |
Po navedbah Dnevnika je namreč po novem zakonu pogoj za zasedbo veleposlaniškega mesta, da je kandidat diplomat, ki je na MZZ zaposlen najmanj sedem let. Zakon ob tem tudi določa, da je diplomat javni uslužbenec, ki v delovnem razmerju z ministrstvom za zunanje zadeve za nedoločen čas opravlja javne naloge na področju zunanjih zadev. Po mnenju strokovnjaka za upravno pravo Bojana Bugariča , na katerega se sklicuje Dnevnik, pa funkcionar ni javni uslužbenec.
