Namestnica informacijske pooblaščenke
Mojca Prelesnik je pojasnila, da so v zadnjem času prejeli več kot 15 prijav
ljudi, ki so bili pri zdravniku, kasneje pa jim je odškodninska družba poslala svojo ponudbo.
Dodala je še, da smejo odškodninske družbe osebne podatke poškodovanih pridobiti le, če imajo za to
ustrezno pravno podlago, bodisi v zakonu bodisi v njihovi osebni privolitvi.
Prelesnikova ugotavlja, da glede na to, da je informacijska pooblaščenka dobila prijave,
osebne privolitve očitno ni bilo. Kot primer zakonite poti pa omenja tako imenovano neposredno
trženje ali direktni marketing, ko se osebni podatki pridobivajo iz javno dostopnih virov, na
primer iz telefonskih imenikov.
|
Če kot predstavnik odškodninske družbe v čakalnici slišiš neko ime, tega imena ne smeš uporabljati za opravljanje svoje dejavnosti. Mojca Prelesnik |
|
Po njenih besedah je sedaj še prezgodaj govoriti o tem, kje so odškodninske družbe pridobile osebne podatke pacientov v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru. Navaja, da je bilo različne domneve zaslediti tudi v medijih, denimo da naj bi predstavniki odškodninskih družb v čakalnicah zapisali ime in priimek bolnika, ko ga pokličejo k zdravniku. Temu bolniku pa naj bi nato poslali ponudbo.
Trenutno poteka inšpekcijski nadzor, če bodo ugotovljene kršitve, bo sprožen prekrškovni postopek. Za primer nezakonite pridobitve osebnega podatka, je globa za pravno osebo od 2080 do 4170 evrov.
