“Glede na to, da država lokalnim skupnostim nalaga vedno več pristojnosti, ocenjujemo, da je uprava v tem trenutku dovolj racionalizirana,” na vprašanje, ali bi svoje vrste lahko razredčili in tako prispevali k razbremenitvi javnega sektorja, odgovarjajo na Mestni občini Koper, ki ima 144 zaposlenih oziroma deset več kot pred štirimi leti. Povečanje gre, kot pravijo, predvsem na račun občinskega inšpektorata.
Po birokratih prednjači Izola
Da je na račun vedno več novih nalog, ki jih nalaga država, racionalizacija težko izvedljiva, pravijo tudi na piranski občini, kjer so v zadnjem mandatu zaposlili dva nova uslužbenca. Devet jih je dodatno prišlo v izolsko občino, ki ima med večjimi primorskimi občinami največji delež javnih uslužbencev glede na število prebivalcev in hkrati za stroške dela namenja največji delež proračuna, kar osem odstotkov. Kljub temu na občini pravijo, da si nenehno prizadevajo za racionalizacijo delovnih procesov in da sta poleg števila zaposlenih pomembni predvsem njihova učinkovitost in strokovnost.
V vrhu po storilnosti
“Odpuščali ne bomo, morda pa kakšnega naravnega odliva ne bomo nadomestili, temveč poiskali notranje rezerve,” glede racionalizacije pravi Franko Kacafura, vodja oddelka za splošne zadeve na Mestni občini Nova Gorica, kjer se je v zadnjem mandatu število zaposlenih zmanjšalo za dva. “Po storilnosti na zaposlenega smo v vrhu med občinskimi upravami,” pa so prepričani na postojnski občini. Pravijo, da se je obseg proračuna na zaposlenega v zadnjem mandatu več kot podvojil, prav tako obseg investicij. Število zaposlenih so zmanjšali za enega.
Enake naloge kot veliki
“Za zdaj nas je ravno dovolj. Kot majhna občina pa moramo opravljati popolnoma enake naloge kot velike, mestne občine,” odgovarja Beti Čufer, direktorica občinske uprave z desetimi zaposlenimi v najmlajši primorski občini, Občini Renče - Vogrsko. Stavki so se izmed omenjenih pridružili v postojnski in izolski občini, a občani tega niso posebej občutili.
