Slovenija
368 ogledov

Na naslednjih volitvah bo prišlo do teh sprememb

Volišče v Ljubljani Anže Petkovšek Volišče v Ljubljani na predčasnih volitvah v Državni zbor 2018.
Poslanci so s 45 glasovi za in 28 proti sprejeli novo zakona o določitvi volilnih enot, ki spreminja meje nekaterih volilnih okrajev.

Potem ko je ustavno sodišče pred več kot dvema letoma zaradi nesorazmerne velikosti nekaterih volilnih okrajev ugotovilo neustavnost dela volilne zakonodaje, so imeli poslanci na volji dve poti za uresničitev odločbe. Ena je šla v smeri ukinitve volilnih okrajev in uvedbe neobveznega prednostnega glasu, a sta dva tovrstna predloga v DZ propadla, ker nista prejela potrebne dvotretjinske večine.

Decembra lani je tako skupina poslancev SDS, SMC in DeSUS v DZ vložila predlog za spremembe meja volilnih okrajev, za kar je bila v DZ dovolj podpora navadne večine.

Državni zbor | Avtor: Državni zbor/Sušnik Matija Državni zbor/Sušnik Matija

Previdene spremembe v 15 volilnih okrajih

Kot je v današnji razpravi v imenu predlagateljev spomnil Branko Grims (SDS), je ustavno sodišče opozorilo na prevelike razlike v velikosti volilnih okrajev, saj je razmerje med najmanjšim in največjim okrajem znašalo že 1 proti 3,73. Predlagatelji zdaj za uskladitev z ustavno odločbo predvidevajo spremembe v 15 volilnih okrajih, razmerje med najmanjšim in največjim pa bi po novem znašalo 1 proti 2,7.

Proti ukinitvi okrajev in za spremembe njihovih meja so se ves čas zavzemali poslanci SDS in DeSUS, ki so danes predlog tudi podprli. Poleg njih je predlog dobil še glasove poslancev koalicijskih SMC in NSi, ki so sicer bolj naklonjeni ukinitvi okrajev, a so predlog kot "minimalni politični kompromis" podprli.

Tako je po Grimsovih besedah predlog odraz kompromisa med različnimi kriteriji, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju okrajev. Rezultat je zakon, ki je skladen z ustavno odločbo in v osnovi čim manj posega v obstoječ volilni sistem, je poudaril. Volilni sistem z volilnimi okraji zagovarjajo tudi v DeSUS, je pa treba po besedah Franca Jurše narediti korekcije in odpraviti anomalije, da bodo rezultati naslednjih volitev legalni in legitimni.

Iz enakega razloga so za spremembe glasovali v NSi. Predlog so podprli, ker po besedah Blaža Pavlina ne kaže, da bi v tem mandatu uspeli dobiti zadostno podporo za ukinitev okrajev, treba pa je odpraviti dvom v legitimnost prihodnjih volitev. Kot politični kompromis so predlog podprli tudi v SMC, čeprav po besedah Gregorja Periča za volivce ne prinaša nič novega. Ta rešitev za uveljavitev ustavne odločbe je sicer manj optimalna, a še vedno dovolj legitimna, je dejal.

Volišče v Ljubljani | Avtor: Anže Petkovšek Anže Petkovšek

Opozicija: Predlog, narejen po meri SDS

S tem pa se niso strinjali poslanci LMŠ, SD, Levice, SAB, SNS in en poslanec DeSUS, ki so predlogu nasprotovali oziroma so se vzdržali glasovanja. Opozarjali so predvsem, da predlog ne odpravlja ugotovljene neustavnosti. Slišati je bilo tudi očitke, da predlog ni nastal v sodelovanju s stroko, opozicijo in lokalnimi skupnostmi in je narejen po meri SDS.

Po besedah Rudija Medveda (LMŠ) namreč ne gre za nikakršen kompromis, pač pa za "vsiljeno rešitev ene stranke". Poleg tega so tudi pri spremenjenih mejah odstopanja med posameznimi okrajev bistveno večja, kot bi bilo še dopustno, je opozoril. Enakega mnenja je bila poslanka SD Bojana Muršič, ki je predlagatelje opozorila, da "hodijo po tankem ledu", saj bo zakon verjetno znova pristal v ustavni presoji.

Enakega mnenja je bila Maša Kociper (SAB), ki je ocenila, da bo zakon "zelo mogoče obveljal kot neustaven". Spomnila je tudi na dva propadla poskusa ukinitve okrajev, ki sta bila po njenih besedah "zgodovinska priložnost, pa so se nekateri ustrašili". Tudi v SNS zagovarjajo stališče, da je treba volilne okraje odpraviti, saj bi se tako volilna pravica izvrševala najbolj pravično, sedanji sistem pa omogoča "kupčkanje z razrezom Slovenije".

Da zakon le navidezno odpravlja nesorazmerja med okraji, je poudaril tudi Matej T. Vatovec (Levica). Njegov konkretni učinek pa je, da "si je predvsem SDS na tak način izrisala še nekaj nekaj politično ugodnih okrajev, ki jim bodo prinesli več poslanskih sedežev", je bil kritičen.

"Tisti, ki v to rešitev dvomijo, sam seveda nisem med njimi, bodo lahko predlog ponovno posredovali v presojo ustavnemu sodišču. Tega se zavedam in kot rečeno se tega ne bojim," je povedal minister za javno upravo Boštjan Koritnik, ki je zadovoljen, da so po dveh letih stopicanja na mestu prišli do rešitve. Prepričan je, da bo ustavno sodišče zakonu pritrdilo. V nasprotnem primeru pa od sodnikov pričakuje bolj natančna navodila o tem, kaj smatrajo kot neustavno.

Pahor: Odločitve bo zdaj lažje sprejemati

Borut Pahor | Avtor: zajem zaslona zajem zaslona
Predsednik republike Borut Pahor je sprejetje sprememb volilnih okrajev označil kot uspeh celotne slovenske politike, ki prinaša olajšanje, "saj bo poslej veliko lažje sprejemati odločitve, vezane na izvedbo volitev". "Če spremembe ne bi bile sprejete, bi namreč nad volitvami visel sum neustavnosti", zato gre za velik korak, je navedel.

Predsednik je bil sicer zagovornik ukinitve volilnih okrajev in prehoda na sistem s prednostnim glasom, ki bi dal volivcem več vpliva na izvolitev posameznih poslancev. A verjame argumentom in pojasnilom pripravljavcev tudi danes sprejetih sprememb volilnih okrajev, da so zadostili zahtevam ustavne odločbe. Opozarja pa, da bo treba zaradi demografskih sprememb tudi v bodoče okraje periodično spreminjati in da bi bilo dobro, da bi te spremembe spremljala in pripravljala posebna strokovna komisija. Obenem pa si želi, da tokratna sprememba ne bi ustavila razmislekov o tem, da bi morda še kdaj poskusili s spremembo volilnega sistema na način, da bi v skladu z ustavo volivcem dali večji vpliv pri izbiri njihovih predstavnikov v DZ.

Ne glede na to, pa Pahor ugotavlja, da se je politika lotila uresničevanja odločbe ustavnega sodišča izjemno hitro, da so vsi razumeli pomen tega in da je sprememba zakonodaje zato "uspeh celotne politike, ne glede na to, ali se je posamezna stranka s spremembo na koncu strinjala ali ne". Pohvalil je tudi delo obeh ministrov za javno upravo, Rudija Medveda iz LMŠ in Boštjana Koritnika iz SMC, ki sta pripravila zakonodajne predloge, o katerih so poslanci odločali. 

dezurni@zurnal24.si

 
Komentarjev 0
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.