Na ljubljanski ulici |
|
Večina včeraj izprašanih mimoidočih na ljubljanskih ulicah je povedala, da se nedeljskega referenduma ne bo udeležila. Kot glavni vzrok so navajali, da gre za nepotrebno zapravljanje denarja, ki ne bo ničemur koristilo.
|
Danes opolnoči se začne volilni molk pred nedeljskim referendumom o pokrajinah, ki bo trajal do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri. V tem času je prepovedana kampanja za ali proti, najvišja kazen za kršitelje pa je 1200 evrov. Glasovanje se bo začelo v nedeljo ob 7. uri, odprtih pa bo 3800 volišč v državi.
2,2 evra na volivca
Gre za najdražji in najbolj zapleten referendum do zdaj. Ker so
vprašanja v vsaki občini drugačna, so morali natiskati kar 2,9 milijona glasovnic, med katerimi je
kar 470 različnih vrst. Ker pa se dnevnice 21 tisoč članom volilnih odborov, za kar gre največ
denarja, niso povišale, stroški ne bodo presegli štirih milijonov evrov, je povedal tajnik državne
volilne komisije (DVK)
Marko Golobič.
Izidi
nekoliko abstraktni
Tako pravi tajnik DVK Golobič, ki napoveduje, da bodo uradni izidi
znani 8. julija. V nedeljo zvečer pa bodo na internetni strani DVK že prvi neuradni izidi in
podatki o udeležbi.
To bo posebno zanimivo v Ljubljani, kjer je župan
Zoran Janković pozval k bojkotu referenduma. Župan se bo sicer danes – predvidoma
tudi o tej temi – pogovarjal s predstavniki vlade. Nobena parlamentarna stranka ne poziva k
bojkotu. Pač pa opozicija še vedno poudarja, da je referendum nesmiseln, vladna stran pa, da je to
edini način, da sploh dobimo pokrajine.
Demokratično ali bedasto? |
|
Janez Janša, predsednik vlade:
Borut Pahor, predsednik SD:
Zmago Jelinčič, predsednik SNS:
|
1. Trinajst predlaganih pokrajin je absolutno preveč glede na velikost Slovenije. Večina stroke podpira osem pokrajin. Dobili bomo več kot 500 novih funkcionarjev, treba bo najti prostore, zagotoviti okoliščine za delo in vse to tudi plačati.
2. Stroški 13 pokrajin bodo visoki in preveč tako imenovanega razvojnega denarja bo šlo le za njihov obstoj. Majhne, razdrobljene in gospodarsko šibke pokrajine ne pomenijo manj, ampak več centralizma.
3. Slabi so zakoni, ki urejajo pokrajine, še posebno zakona o financiranju in o pristojnostih. Pokrajine nimajo lastnih virov, zato ne bodo dovolj stimulirane za lasten razvoj.
4. Razlike v velikosti pokrajin so prevelike. Takšne ne bodo enakopraven sogovornik velikim pokrajinam v Italiji in Avstriji.
|
Bojim se, da bo prišlo do spora o interpretaciji izidov in da bodo "zmagali" vsi: tisti, ki so za, tisti, ki so proti, in tisti, ki so za bojkot. Igor Kaučič, pravna fakulteta |
|
1. Slovenija edina v Evropi nima pokrajin. Kljub številnim ukrepom regionalne razlike naraščajo in pokrajine so edina preostala možnost, da se negativni razvojni trendi zmanjšajo.
2. Na pokrajine se prenaša veliko pristojnosti in veliko sredstev. Petnajst odstotkov državnega proračuna, od katerih je vsaj polovica razvojnih sredstev, s katerimi bodo upravljali pokrajinski organi.
3. Prioritete in interesi pokrajin so drugačni od tistih, ki jih prepoznamo na državni ravni. Prepričan sem, da bodo pokrajine razvojne naloge zastavile bistveno drugače in da bodo pri izvedbi precej učinkovitejše.
4. Povečali se bosta odgovornost in preglednost dela.
