Predlagane spremembe zakona o mednarodni zaščiti ne bodo bistveno izboljšale položaja prosilcev za azil v Sloveniji, opozarjajo predstavniki Slovenske filantropije in Pravno informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC).
Zelo strogi pogoji za pridobitev azila ostajajo, prav tako pa prosilci niso upravičeni do brezplačne pravne pomoči na prvi stopnji, ki je z aspekta varstva človekovih pravic ključna za vse nadaljnje upravne postopke, je v pogovoru za zurnal24.si opozorila Marina Uzelac iz Slovenske filantropije in ugotovila, da ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) ni upoštevalo najbolj pomembnih predlogov nevladnih organizacij (NVO).
Število oseb, katerim je bila podeljena mednarodna zaščita v letu 2009 se je sicer na prejšnja leta zvišalo – status je pridobilo 20 oseb od 202 prosilcev, ne glede na to pa NVO opozarjajo, da je Slovenija glede priznanih statusov še naprej na samem repu v EU.
Iz poročila direktorata za migracije in integracijo za leto 2009 je razvidno, da je od leta 1995 status azilanta v Sloveniji dobilo le 186 oseb od 18. 047 prosilcev. V letošnjem letu je bilo do 31. julija vloženih sto prošenj, od tega je status priznan 11 osebam, 28 prošenj pa je bilo zavrnjenih.
Po podatkih MNZ je bilo največ prosilcev iz Bosne in Hercegovine, Kosova, Srbije, Afganistana, Iraka in Turčije, lani pa je po 11 prosilcev prišlo tudi iz Hrvaške in Nigerije.
Nove rešitve = dvig standardov
Na MNZ so – v nasprotju z nevladnimi organizacijami – prepričani, da s spremembami zakona odpravljajo pomanjkljivosti, ki so se do zdaj pokazale v praksi.
"Ključne rešitve so usmerjene v dvig standardov, kot jih določa skupna evropska azilna politika, druge rešitve so usmerjene v uspešno vključevanje azilantov v slovensko družbo, pri čemer se preprečujejo zlorabe na tem področju," je zapisala Vesna Mitrić iz odnosov z javnostmi na MNZ.
Na kritike nevladnikov, da MNZ ni sprejel njihovih predlogov, pa je odgovorila s podatkom, da je v skupini, ki je pripravljala novelo, prvič sodeloval tudi predstavnik NVO.
Kot pozitivne lastnosti predlaganih spremembe je izpostavila dvig standardov pri postopkih, predvsem ko gre za ranljive kategorije oseb, vključno z mladoletniki brez spremstva. V postopkih naj bi zagotovili minimalne standarde za ohranjanje osebnega dostojanstva prosilcev za azil, še navaja.
"Razširili smo definicijo družinskih članov, uvedli denarno nadomestilo za begunce, ki niso v integracijskih hišah, uvedli smo enkratno denarno pomoč za begunce in obveščanje o pogojih za podaljšanje zaščite," našteva Mitrićeva predloge za izboljšanje obstoječega zakona.
Predlog v nasprotju z mednarodnim pravom
Toda nevladniki ostajajo kritični: predlog ne spreminja koncepta begunskega prava in je v nasprotju s temelji mednarodnega prava beguncev. Azilni dom še naprej spada pod MNZ, kar se jim ne zdi v redu.
Samo vodenje postopkov bi moralo ostati pod pristojnostjo MNZ, nastanitev, oskrba in nudenje psihosocialne pomoči prosilcem pa bi moralo biti pristojnost ministrstva za delo, družino in socialne zadeve oziroma NVO, menijo.
Po njihovem bi bilo nujno potrebno zagotoviti dostop do brezplačne pravne pomoči vsem prosilcem brez lastnih sredstev na vseh stopnjah postopka in ne le v postopkih pred upravnim in vrhovnim sodiščem.
Azilanti: hrane premalo in ni v skladu s kulturo
NVO registrirajo nezadovoljstvo prosilcev, ki se pogosto pritožujejo glede hrane, predvsem njene količine, prav tako pa ni prilagojena njihovi kulturi. Čeprav so prosilci upravičeni do dela, zanj lahko zaprosijo šele po enem letu od vložitve prošnje za mednarodno zaščito; otroci imajo pravico do izobraževanja, vendar programov za njihovo lažje vključevanje v šolski sistem Slovenija nima razvitih. Omejeno je tudi njihovo zdravstveno varstvo.
Prav tako so v Sloveniji postopki izjemno dolgi – nekateri prosilci rekorderji so čakali tudi do tri leta in pol, čeprav bi po zakonu morali biti dokončani v samo pol leta.
"Politika EU na področju azila in migracij na splošno postaja vse bolj restriktivna in Slovenija ni izjema, tu gre predvsem za politično vprašanje in varovanje človekovih pravic ni v ospredju," še ugotavljajo predstavniki Slovenske filantropije in PIC.
Zakaj prosilci za mednarodno zascito cakajo 2 leta da pridejo na vrsto in dobijo zaslisaje in potem 2 leta da dobijo odgovor? Jaz, naprimer, ze imam status prosilca za mednarodno zascito ze 6 let, in ne samo jaz. Od inspektorov… ...prikaži več ne dobis informacije, nihce ne odgovoren. Delovni ure 3 krat na teden in takrat tezko jih dobis. Moj inspektor ali na doputu ali na boljnicke? ali pred dopustom, v glavnom sem tukaj ze 6 let cakam. Enkrat je bila siruacija ko sem prisel v delovni ure (od 9 do 12), In dve ure cakal ko moj inspektor pride z malice, prisla z malice ob 11:30. Zakaj oni niso odgovorne, kot druge organizaciji v sloveniji?