Na teh slovenskih kopališčih se je letos kakovost vode poslabšala

Medtem ko številne evropske države beležijo povečanje slabših ocen kopalnih voda, Slovenija tudi letos ostaja med tistimi državami, kjer so prav vse uradne kopalne vode primerne za kopanje. Tudi po letošnji presoji Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) nobena voda ni prejela ocene "nezadostna", kar pomeni, da kopalcem ni treba skrbeti za morebitna tveganja – ne na morju ne ob rekah in jezerih. Kopali se lahko kjer koli.

Vse kopalne vode primerne za kopanje – več kot polovica pa je odličnih

Na ARSO so za Žurnal24 potrdili, da je mikrobiološka kakovost vseh kopalnih voda v Sloveniji v letu 2024 ustrezna. Na morju, kjer redno preverjajo 26 uradnih kopalnih mest, so bila vsa ocenjena kot odlična – in to že več let zapored.

Enako velja tudi za Blejsko in Bohinjsko jezero ter Šobčev bajer, kjer voda že tradicionalno izpolnjuje najvišje standarde. Odlične ocene so prejele tudi nekatere lokacije ob rekah Kolpa in Soča. Na Kolpi Prelesje – Kot, Radenci, Učakovci – Vinica, Pobrežje – Fučkovci, na Soči pa kopalni območji Čezsoča in Tolmin I.

Profimedia

"Vse ostale kopalne vode so dobre kakovosti (kopalna območja: na Kolpi Adlešiči, Dragoši – Griblje, Podzemelj, Primostek, na Krki Žužemberk in Straža, Nadiža, Idrijca v Bači pri Modreju, na Soči Tolmin II, Kanal, Solkan), medtem ko zadostnih ali slabih ne beležimo," so nam povedali na ARSU.

Izboljšave in nekaj manjših zdrsov

Glede na preteklo razvrstitev (podatki 2019-2023), se je odlično stanje tudi v letu 2024 ohranilo na vseh kopalnih vodah Blejskega, Bohinjskega jezera ter na Šobčevem bajerju, na dveh lokacijah na morju, na Kolpi, na kopalnih območjih Prelesje – Kot, Radenci, Učakovci – Vinica, Pobrežje – Fučkovci ter na Soči na kopalnih območjih v Čezsoči in v Tolminu I. Dobro stanje se je ohranilo na Kolpi na kopalnih območjih Sodevci, Adlešiči, Podzemelj in Primostku, na Krki v Straži ter na Nadiži na dveh mestih (Podbela in Robič).

Profimedia

Čeprav so vse vode primerne za kopanje, se med posameznimi lokacijami pojavljajo manjše letne spremembe. Tako je na primer Kolpa v Damlju letos prvič dosegla oceno odlično, medtem ko se je na območjih Dragoši – Griblje (Kolpa), Tolmin II in Solkan (Soča) stanje poslabšalo iz odličnega v dobro. Kopališče na Nadiži v Logjeh se je znižalo iz dobrega v zadostno, a še vedno ostaja varno za kopanje. Pozitivna novost je tudi ta, da je bilo kopališče Idrijca pri Bači pri Modreju po lanski izključitvi iz ocenjevanja – veljala je prepoved kopanja zaradi poplav in gradbenih posegov v vodotoke  – letos znova vključeno in ocenjen kot dober.

Merjenje kakovosti kopalnih voda

Kakovost vode se pri nas redno spremlja na 48 kopalnih vodah in te tudi redno razvrščajo po kakovosti. To so odseki na rekah, jezerih in morju, ki izpolnjujejo kriterije za uradno določitev kopalne vode.

Kakovost kopalne vode se ocenjuje po enotnih evropskih kriterijih, ki so podani v evropski kopalni direktivi. Pozornost je namenjena predvsem prisotnosti fekalij v vodi, ki se ugotavlja s spremljanjem dveh indikatorskih bakterij.

Na osnovi njihove prisotnosti zadnja štiri leta kopalne vode razvrščajo v razrede kakovosti: odlična, dobra, zadostna in slaba kopalna voda. V odlični kopalni vodi je bakterij zelo malo, v slabi pa že toliko, da je treba kopanje prepovedati ali odsvetovati, za kopanje pa so primerne vsaj zadostne kopalne vode.

Med sezono ARSO redno spremlja stanje kopalnih voda in sproti objavlja aktualne podatke na interaktivnem zemljevidu. Kopalci lahko kakovost vode preverijo tudi na informacijskih tablah, postavljenih na večjih uradnih kopališčih. A če iščete čist, varen in naravno lep kotiček za osvežitev, vam zagotovo ni treba daleč.

Bodite previdni!

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) kopalce pozivajo, naj ne uživajo alkohola in prepovedanih drog. Odsvetujejo tudi kopanje po močnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda in vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod lahko poveča mikrobiološka in kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povečanega pretoka vode, na morju pa zaradi visokih valov in tokov pri plimovanju. Ob nenadnem poslabšanju vremena je ključno, da gredo čim prej iz vode.

Kopalce prav tako pozivajo, da se v vodo ne odpravljajo, če so imeli v zadnjem tednu drisko, če imajo na koži rane ali akutna gnojna vnetja, vnete oči, ušes ali prehlad. Hkrati svetujejo previdnost kroničnim bolnikom, ki imajo sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja in imunsko pomanjkljivost. Po kopanju se je priporočljivo oprhati s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajte za pitje in pripravo hrane, so nanizali na NIJZ.

nika.vajnhandl@styria-media.si