Na Teznem več kot 15.000 žrtev povojnih pobojev?

Po besedah vodje preiskave in zgodovinarja Mitje Ferenca bi bilo po prvih podatkih izkopavanj težko navajati kakršnekoli številke, a žrtev je zagotovo več, kot so predvidevale prvotne ocene, torej 15.000. "V tem primeru gre zagotovo za enega od največjih, če ne celo največje povojno grobišče," je po prvih ocenah dejal Ferenc.

Preiskanih že več kot 600 metrov grobišča

Preiskovalci so doslej preiskali že več kot 600 metrov tamkajšnjega grobišča. V sredo so tako preiskali 450 metrov široko območje na pokopališču Dobrava, danes pa še nekaj več kot 200 metrov na osrednjem delu protitankovskega jarka oziroma tam, kjer so leta 1999 prenehali izkopavati. Po Ferenčevih besedah so vse tri sonde pokazale, da se slutnje o razsežnosti grobišča potrjujejo in bodo zato dela nadaljevali še na drugem koncu jarka, vse do mariborskega vodnega črpališča.

Tezensko grobišče podobno drugim grobiščem

Grobišče na Teznem razkriva morda več kot 15.000 žrtev.

Po Ferenčevih zatrdilih tamkajšnja grobišča po svojih lastnostih ne odstopajo od podobnih grobišč drugod po Sloveniji. "Posmrtne ostanke je mogoče najti nekje na globini metra in pol do okoli dveh metrov in pol pod zemljo. Po vsej verjetnosti pa med žrtvami pobojev tukaj ni žensk in otrok, saj gre glede na redke najdene predmete v glavnem za vojaške formacije," dodaja Ferenc. Sicer pa po njegovih besedah s tokratno sondažo tega niti ne preiskujejo, saj ne gre za prekop kosti, pač pa le za potrjevanje njihove prisotnosti.

Prva izkopavanja že leta 1999

	"V tem primeru gre zagotovo za enega od največjih, če ne celo največje povojno grobišče." Mitja Ferenc

Tokratno izkopavanje grobišča na Teznem ni prvo, saj so izkopavanja posmrtnih ostankov začeli že leta 1999, vendar so jih ustavili zaradi interesov Darsa, ki je hotel prek tega ozemlja čim prej speljati avtocesto. Poleg tega pa v tistem času po Ferenčevih besedah ni bilo niti volje, da bi se celotna širina omenjenega jarka preiskala. Sedaj pa je po njegovem mnenju dovolj tudi denarja, čeprav ne ve, ali je sedanja politična klima temu bolj naklonjena. "Gre predvsem za obljube in besede, medtem ko so dejanja državnih organov že 16 let precej bolj redka, saj bi vsak dosedanji pravosodni minister lahko naredil nekajkrat več, kot je bilo storjenega," pravi Ferenc.

Hrvati želijo sodelovati pri izkopavanjih

Pri izkopavanjih želi sodelovati tudi hrvaško združenje Častni pliberški vod, saj so prepričani, da je na tem kraju največja grobnica hrvaških žrtev pobojev po drugi svetovni vojni. Da je to možno, je potrdil tudi Ferenc. "Verjetno je trditev, da je na območju Teznega največje grobišče Hrvatov, pobitih ob koncu druge svetovne vojne, zelo blizu resnice , " je dejal vodja preiskave. Združenje je zato na vlado v Zagrebu naslovilo zahtevo, naj jim čim prej omogoči vključitev v izkopavanja.

Evidentiranih že 550 lokacij

V Sloveniji je po Ferenčevih podatkih evidentiranih že okoli 550 tovrstnih lokacij, med katerimi je bil doslej sondiran le manjši del, še manj pa jih je bilo prekopanih. Zato jih čaka še veliko dela, pri čemer po Ferenčevih besedah pogrešajo predvsem pomoč države. Opozoril je tudi, da je dokončanje naloge pomembno zlasti zaradi pietete do žrtev.