Slovenija
42 ogledov

Na Tibetu gre za genocid in kulturocid

"Če bi velesile imele interes, bi lahko za Tibet kaj storile že v preteklosti. P Žurnal24 main
Milka Jauk Pinhak, profesorica na filozofski fakulteti v Zagrebu, je odkrito spregovorila o problemih Kitajske, Tibeta, olimpijskih iger in razmerju moči.

Kako gledate na internacionalizacijo problema Tibeta v luči priprav na olimpijske igre v Pekingu?

 

Milka Jauk Pinhak

Je francistka in germanistka. Na Univerzi v Zagrebu je bila po doktorski disertaciji načelnica oddelka za splošno jezikoslovje in orientalske študije. Vodila pa je tudi lekturo kitajskega jezika. Dalajlamo je srečala dvakrat. Prvič leta 1989, kmalu potem, ko je prejel Nobelovo nagrado za mir, drugič pa deset let pozneje v Zagrebu. Zelo pogosto je v stiku s profesorji s Kitajske.

Mislim, da je zdaj pravi čas za internacionalizacijo problema Tibeta. Nedopustno je namreč, da svet o položaju v tej regiji ve tako malo. Kitajska je Tibet zavzela leta 1951, dokončno pa 1959. Tedaj je dalajlami v spremstvu velikega števila Tibetancev uspelo pobegniti iz Tibeta. Vprašanje je Kitajska uspešno razglasila kot notranjo zadevo, svet pa na to ni reagiral. Dalajlama od takrat živi v Indiji. Precej potuje in velja za pomembno moralno avtoriteto. Dobro je, da se je tem problemu vsaj zdaj začelo govoriti. Za strašne dogodke v Tibetu se namreč nismo zmenili več kot 50 let.

Je torej čas pred olimpijskimi igrami za dalajlamo posebno pomemben?

Prepričana sem, da dalajlama ni spodbudil niti upora v Lhasi niti izgredov mladih Tibetancev, vezanih na prenos olimpijske bakle. On je dosleden mirovnik, ki se vselej drži budističnih naukov. Tibetanci, zlasti mlajši ljudje, pa so začutili, da je zdaj čas, ko je treba ukrepati na tak način. Vprašanje Tibeta želijo postavili pred svetovno javnost, nisem pa prepričana, ali je svet pripravljen delovati tako, da bi jim lahko učinkovito pomagal. Olimpijske igre na Kitajskem so za bogate države preveč pomemben gospodarski zalogaj, Kitajska pa postaja čedalje pomembnejši industrijski partner in kot taka tudi čedalje vplivnejši sogovornik.

Mislite, da bo Tibet v prihodnjih letih dobil kakšno obliko avtonomije?

 
 

Prepričana sem, da dalajlama ni spodbudil niti upora v Lhasi niti izgredov mladih Tibetancev.

 
To je odvisno od moči svetovnega pritiska na Kitajsko. Kitajci brez zunanjega vpliva tega zagotovo ne bodo storili. Kitajsko ljudstvo je globoko indoktrinirano. Ne zna in noče znati misliti o avtonomiji ali polnopravnem vključevanju manjšin v politično življenje. Kitajska ima več kot 50 etničnih manjšin, med katerimi nekatere štejejo več milijonov
ljudi. Ko sem se ukvarjala s študijem kitajskega jezika in z uvajanjem sinologije na Univerzo v Zagrebu, sem več let sodelovala s kitajskimi profesorji. V vseh pogovorih s kolegi iz Kitajske pa sem dobila enak odgovor: Tibet je kitajsko ozemlje, dalajlama pa je vodja teroristične organizacije!

Bo v odnosih med Tibetom in Kitajsko pred in med olimpijskimi igrami sploh prišlo do kakršnihkoli resnejših sprememb?

Dalajlamo je srečala dvakrat. © Dejan Mijović

 
Bojim se, da do pomembnih sprememb ne bo prišlo, bojim se, da bo Kitajska zaprla Tibet in da v tem obdobju ne bo nihče mogel stopiti vanj. Kitajci so sposobni izvesti vsako vrsto prisile. Prepričana sem, da bodo olimpijske igre tudi s tega vidika organizirali zelo dobro.

Mislite, da bo dalajlama uresničil grožnjo in odstopil?

Kot je sam povedal, je to odvisno od dogodkov. Če bi to storil, bi bilo vsekakor tragično, ker bi z njegovim odstopom manjkala pomembna moralna avtoriteta.

So grožnje nekaterih športnikov in športnih združenj o bojkotu olimpijskih iger del širše politične akcije?

To je težko vprašanje! Zelo slabo bi bilo, če bi se šport in politika medsebojno tako močno povezala. Normalno je, da si športniki želijo nastopa na igrah in da pokažejo, kaj zmorejo.

Katere svetovne velesile podpirajo interese Tibetancev?

 
 

Velesile niso pripravljene narediti prav dosti.

 
Mislim, da velesile niso pripravljene narediti prav dosti. Dalajlama je avtoriteta za mnoge svetovne intelektualce, politiki pa običajno delujejo le tedaj, ko si s svojim ravnanjem lahko pridobijo pomembne politične točke. Kitajska postaja vse pomembnejši politični dejavnik in bo v prihodnje zagotovo konkurenčna največjim velesilam. Ona sama bo postala supersila. Le kaj lahko v takem odnosu moči v svetu kaki državi pomeni usoda milijona Tibetancev?

Torej menite, da ZDA in EU ne bosta imeli interesa za večji pritisk na Kitajsko?

O tem je težko govoriti z gotovostjo. Če bi velesile imele večji interes, bi kaj storile že v preteklosti. Pa niso. Nekatere države lahko bojkotirajo nekatere dogodke. Na primer samo odprtje iger ...nili. Od njihove kulture in vrednostnega sistema bo ostalo le tisto, kar bo ostalo razpršeno po svetu.

Katere države pa mislite, da bi se lahko odzvale in tako? Katere države se bodo odzvale najodločneje?

Posebno pozorno spremljam medije v Nemčiji. Tam je Tibet v ospredju razprav ... Pri nas pa se žal česa takega ne bi moglo reči.

Kakšna je razlika med odnosom Kitajske do Tibeta in do Tajvana?

Kitajci imajo načeloma tako Tibet kot Tajvan za del svojega ozemlja. Če želimo razumeti razliko med Tibetom in Tajvanom, moramo poznati njuno zgodovino. Tibetanci niso Kitajci. Imajo svoj jezik in kulturo. V nasprotju s Tajvanom, ki je političen in gospodarski subjekt postal šele leta 1949, ima Tibet tisočletno zgodovino. Tajvan pa po dugi strani etnično pripada Kitajski. Nima tako bogate tradicije kot Tibet.

Kakšen političen pomen je imela migracija Kitajcev v Tibet?

 
 

Kitajsko ljudstvo je globoko indoktrinirano.

 
Kitajci so z veliko migracijo iz Tibeta naredili zelo donosno kolonijo. Danes je Tibet tako rekoč pokitajčen. V šolah se predava v kitajščini, Tibetanci pa jo morajo uporabljati tudi v vsakdanjem življenju. Prilagajati se morajo tudi kitajskim običajem in standardom. Ne smejo uporabljati ne svoje kulture ne svoje religije. Gre za genocid in kulturocid. Danes Tibetanci bežijo s Himalaje. In če se bo ta proces nadaljeval, bodo kot etnična skupina izginili. Od njihove kulture in vrednostnega sistema bo ostalo le tisto, kar bo ostalo razpršeno po svetu.

V kolikšnem času bi po vašem mnenju tibetanska kultura lahko izginila, če vzamemo najbolj črn scenarij?

Težko je napovedati, v kolikšnem času bo tibetanska kultura izginila, če pa bodo stvari ostale take, kot so, pa se bo to zagotovo zgodilo. No, duh je neuničljiv in se včasih lahko vzdigne iz samega pepela. Zaton tibetanske kulture in duhovnosti bi za svetovno kulturno dediščino pomenil zelo veliko izgubo. Tibet ima namreč unikatne oblike družbenega in kulturnega življenja. Tibetansko kulturo v svetu danes razširjajo izgnanci.

Kakšna bo po vašem mnenju varnost na olimpijskih igrah? ALi lahko v tem času pride do terorističnih akcij fundamentalističnih tibetanskih skupin?

V Pekingu se ne bo pripetilo nič nenavadnega! Kitajci bodo iz krajev, v katerih se bodo odvijale igre, umaknili tudi zadnjega Tibetanca, če bo treba. Mislim, da bo varnost na tako visoki ravni, da se ne bo moglo zgoditi nič nepredvidenega.

Pa bi sicer lahko prišlo do kakšnih terorističnih akcij?

Početja mladih Tibetancev ne moremo označiti niti kot terorizem niti kot fundamentalizem. To, da opozorijo na strašne stvari, ki se dogajajo v njihovi domovini, je povsem legitimno. Gre za obupen poskus, da bi svetu prikazali, kaj se dogaja.

Bo Kitajska po koncu iger povečala pritisk na Tibet?

To je verjetneje, kot da bo zaradi pritiskov Tibeta po olimpijskih igrah spremenila svoj odnos do tega področja. Mislim, da Kitajska ne bo odstopila od svojih stališč. Naredila bo vse, da bi bile igre čim uspešnejše in da bi se po njihovem koncu na problem Tibeta spet pozabilo. Svojih stališč ne bo spremenila, če pa jih že bo, to zagotovo ne bo v smeri zmanjševanja pritiska ali priznanja kakršnekoli oblike avtonomije Tibeta.

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.