“Žal tudi zapornice ne pomenijo stoodstotne zaščite pred neprevidnostjo voznikov. Nesreč na prehodih, ki so zavarovani z zapornicami, je vse več. Poleg tega imamo v zadnjih desetih letih povprečno okoli 150 zlomov zapornic na leto,” pravijo na Slovenskih železnicah (SŽ).
“To je podobno kot vožnja skozi rdečo luč. Vsak otrok pri dveh letih ve, da rdeča pomeni stop in spuščena zapornica tudi. To sta dva najbolj očitna primera, ki kažeta na nestrpnost in objestnost slovenskih voznikov,” je kritičen prometni strokovnjak Andrej Brglez, ki dodaja, da je Slovenija, ko gre za odnos voznikov in družbe do prometa, povsem v slepi ulici.
Zelo nevarnih 549 prehodov
Največ železniških prehodov, ki so zavarovani le s prometnimi znaki, je na progah Ljubljana–Novo mesto–Metlika, Grosuplje–Kočevje in Sevnica–Trebnje.
Ti odseki so tudi najnevarnejši, opozarjajo na SŽ. Se je pa število cestnih prehodov čez železniške tire v zadnjih letih zmanjšalo. Leta 2002 jih je bilo 988 oziroma za okroglih sto več kot danes.
Problematiko železniških prehodov sicer ureja zakon, vendar je praksa pokazala, da se lahko njihovo število zmanjša le s sodelovanjem z upravljalci cest in lokalnimi skupnostmi, trdijo na SŽ.
“Treba je zgraditi povezovalne ceste in usmeriti cestnoprometne tokove na tiste prehode, ki so varovani z zapornicami.
V tem trenutku največ del poteka na progah Grosuplje–Kočevje in Divača–Koper. Z gradnjo obvoznih cest, nadvozov in podvozov bomo ukinili 14 prehodov, štiri bomo zavarovali, pri enem pa zavarovanje nadgradili,” so nam sporočili s SŽ.
Cena zavarovanja enega prehoda brez posegov v cestno in železniško infrastrukturo je najmanj 400 tisoč evrov. Ko je v igri gradnja nadvozov ali podvozov, pa stroški hitro presežejo milijon evrov.
400.000 evrov za 1 zapornico? Ukiniti zapornice, pa uvesti samo rdečo luč, kot jo poznajo na regionalkah in glavnih cestah v Avstriji. Če lahko Slovenci vedno ustavijo v Avstriji, pa še bodo v Sloveniji.