Tržaški pesnik Miroslav Košuta je Prešernovo nagrado prejel za svoje pesniško delo in zasluge pri ohranitvi slovenske besede v tržaškem urbanem svetu. Pesnikova izkušnja v mladosti, ko se je soočil s prepovedjo rabe slovenskega jezika, je v njem sprožila "uporno kljubovanje in oblikovalo potrebo po obrambi jezika", so zapisali v obrazložitvi. Med motive, ki so značilni zanj, spadajo občutje skrajne osamljenosti in iskanje življenjskega smisla.
Pesnik Košuta se je v svojem zahvalnem govoru dotaknil meje, ki je "še zmeraj globoko zarezana v narodovo telo". Poudaril je, kako pomembno je, da tudi v zamejstvu čutijo podporo matične domovine, za katero se zdi, da se je znašla sredi političnih obračunavanj in vsesplošnega blatenja. Vprašal se je, ali danes nimamo več skupnega sovražnika. Pomembno je, da se zazremo v prihodnost, saj mladi rodovi pričakujejo "rešitev z nadihom prihodnosti". Košuta je ob koncu dejal, da ga "priznanje potrjuje v prepričanju, da je bilo (moje, op. p.) življenje vredno živeti".
Za svoj ustvarjalni opus je Prešernovo nagrado prejel tudi dirigent Anton Nanut, ki se lahko pohvali z bogato koncertno zgodovino. Nanut je stalno navzoč tako na domačih kot tujih koncertnih odrih, na katerih je sodeloval z orkestri in solisti svetovnega slovesa. Njegovo delo je zabeleženo na skoraj dvesto posnetih nosilcih zvoka. "Prešernova nagrada za življenjsko delo je vsekakor lep, dodobra zaslužen poklon 'poslancu slovenske poustvarjalnosti' Antonu Nanutu," ocenjujejo v Prešernovem skladu.
Nagrajenci Prešernovega sklada
Tenorist Branko Robinšak je prejel nagrado Prešernovega sklada za pevske vloge Vladimirja Igorjeviča v Borodinovi operi Knez Igor; Lazarja v istoimenski kantati Franza Schuberta, Franza v Offenbachovi operi Renske nimfe, Don Joséja v Bizetovi operi Carmen, Pinkertona v Puccinijevi operi Madame Butterfly in Des Grieuxa v Puccinijevi operi Manon Lescaut. Robinšak "z domala fanatično predanostjo petju – v operi in na koncertnem odru – navdušuje številne ljubitelje doma in po svetu", so zapisali v obrazložitvi.
Emil Filipčič je nagrado Prešernovega sklada prejel za roman Problemi, ki so "s svojo svežino in prodornostjo zagotovo eden najpoglavitnejših dosežkov našega tako imenovanega literarnega 'ludizma'". Filipčič v svoje pisanje vključuje nenavaden luciden humor in groteskno nadrealistične elemente.
Janja Majzelj je nagrado prejela za vloge Augustine Phillips v predstavi Za prgišče Šekspirja, C v predstavi Sla (Crave), Marusje v Vampirju, sestre Alme v Personi in za avtorski projekt Krizantema na klavirju. V slednjem je svoj glas dala "ožigosanim" in ostro obračunala s povzpetniki in pokvarjenci. Kot Alma je pokazala "čudovit igralski razpon in presegla psihološki realizem". Majzljeva je markantna igralka evropskega formata, zaključujejo v utemeljitvi.
Oblikovalec Jure Miklavc je eden najprepoznavnejših slovenskih ustvarjalcev mlajše generacije, ki je za svoje projekte prejel številne nagrade. "Posebej pomembno je njegovo delo na področju oblikovanja športne opreme in pripomočkov, kjer izpričuje konceptualno zrelost, inovativnost in humanistično poslanstvo svojega poklica," so zapisali. Nagrado Prešernovega sklada je prejel za dosežke na področju industrijskega oblikovanja v zadnjih dveh letih.
Ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič je prejela nagrado za razstavi Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap v Galeriji sodobne umetnosti Celje in Lilijana Praprotnik Zupančič: Lila Prap v Centru in Galeriji P74 v Ljubljani. Lila Prap svoje zgodbe enakovredno preliva na likovnem in literarnem prizorišču. V strnjenih zgodbah "bivajo skriti pomeni, mnoga vprašanja in še številnejši odgovori". Zanimanje za njeno delo je izjemno. Njene knjige so med najbolj priljubljenimi v osemintridesetih državah po svetu. Je pravljičarka, ki misli v podobah in zapisuje v znakih.
Za trojno zgoščenko Koncerti ob 30. letnici, zgoščenko Biči in za cikel koncertov ob tridesetletnici umetniškega ustvarjanja je nagrado Prešernovega sklada prejel glasbenik, tolkalec in skladatelj improvizator Zlatko Kaučič. V jazzovski glasbeni prostor je vnesel "svojevrstno in osebno zvočnost improviziranja na različna, tudi unikatna tolkalna glasbila". Posnel je več kot 30 avtorskih plošč, igral na najpomembnejših evropskih in svetovnih jazzovskih festivalih in sodeloval s številnimi svetovno uveljavljenimi glasbeniki.
