Luna bo v Zemljini senci kar eno uro in 43 minut, dve minuti daljši mrk pa je napovedan šele za leto 2123.
Luna bo v Zemljino polsenco začela vstopati ob 19.13 po lokalnem času, česar s prostim očesom še ne bo moč zaznati. Ob 20.24 bo Luna začela prehajati v Zemljino senco. Popoln lunin mrk se bo začel ob 21.30, vrhunec pa bo nastopil ob 22.22. Luna bo ob 23.13 začela izstopati iz Zemljine sence v polsenco, mrk pa se bo končal ob 0.19, ko bo Luna zopet v celoti v Zemljini polsenci.
"Napovedujejo se sicer nevihte v popoldanskem času, a upam, da se bo atmosfera do večera vseeno toliko stabilizirala, da bomo lahko opazovali vsaj vrhunec mrka," je za STA povedal Igor Žiberna z oddelka za geografijo mariborske filozofske fakultete.
Lunin mrk je pojav, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti, Zemlja je na sredini, Luna pa v njeni senci. Polna luna sicer postane temna, del Sončeve svetlobe pa zaradi loma žarkov v Zemljini atmosferi vseeno doseže Luno. Večina modre svetlobe se zaradi kisika in ozona v ozračju razprši, ostanejo pa v glavnem odtenki rdečkaste barve, v katerih posledično sveti Luna. Odtenek barve Lune je odvisen od trenutnih lastnosti zemeljske atmosfere, dejavnosti Sonca in razdalje med Zemljo in Luno.
Najdaljši mrk v stoletju
Letošnji popolni lunin mrk bo najdaljši v stoletju in bo trajal kar eno uro in 43 minut, če dodamo še fazo delnega mrka, pa skoraj štiri ure. Od planetov bodo v večernem času vidni Venera, Jupiter in Saturn. "Najbolj zanimiv bo Mars, ki bo prav tega dne v opoziciji. To pomeni, da bo na nasprotni strani Sonca in ga bomo lahko opazovali vso noč. Ob tem bo dokaj blizu Zemlje, zato bo videti sorazmerno velik. Nazadnje smo imeli takšen primer avgusta 2003,“ je pojasnil Žiberna.
Organizirana opazovanja
Astronomsko društvo Satrurn v okolici Celja v petek ob 21h vabi na astronomski observatorij Srečko Lavbič v Galiciji. Planetarij Odiseja pa vas ob 19.00 pričakuje na Jelenovem grebenu. Vsi iz okolice Maribora pa si lahko lunin mrk ogledate ob 20.00 na Filozofski fakulteti Maribor. Javen ogled organizira Astronomsko društvo Orion. Na Kuršček pa vse ljubitelje opazovanja nočnega neba vabi Radio Ognjišče, kjer bodo ob 19.00 odprli opazovalno bazo.
Nostradamus: Po mrku tretja svetovna vojna
Francoski astrolog in jasnovidec Nostradamus (1503-1566) naj bi posebno poglavje v svojih preroških spisih namenil prav prihajajočemu mrku. Po njegovih besedah naj bi obdobje po mrku predstavljalo enega najtežjih časov v človeški zgodovini. Z mrkom naj bi na Zemljo padla senca, ki naznanja potrese, vulkanske izbruhe in celo tretjo svetovno vojno. Tudi slavna slepa bolgarska jasnovidka Baba Vanga (1911-1996) napoveduje, da bo z julijskim mrkom 'potonilo' veliko močnih osebnosti, vpliv ruskega predsednika Vladimirja Putina pa naj bi se le še krepil. "On lahko zavlada svetu. Hudo bo. Vidim vojno,“ je dejala v svojih napovedih.
