Znova poudarjajo, da je večina slabih terjatev pokrita z rezervacijami in zavarovanjem. Stopnja pokritja teh slabih terjatev z rezervacijami znaša 39 odstotkov, ob upoštevanju vseh drugih rezervacij pa 57 odstotkov, pravijo v Banki Slovenije. Banke so s temi rezervacijami namreč že bremenile poslovne izkaze v preteklih letih.
Dejanska končna izguba bank z naslova teh slabih posojil bo po navedbah Banke Slovenije odvisna od uspešnosti unovčenja zavarovanj in nadaljnjih sprememb vrednosti teh zavarovanj, na primer delnic in nepremičnin. V primerih uspešnega prestrukturiranja podjetij oziroma posojil pa je možen tudi prehod teh posojil med dobre terjatve.
V Banki Slovenije ob tem pojasnjujejo, da je treba pri interpretaciji slabih terjatev in ustreznosti njihovih zavarovanj upoštevati časovno spremembo vrednosti zavarovanja. Vrednost delnic je tako v času krize namreč močno upadla, zaradi česar so banke oblikovale rezervacije, vrednost delnic pa lahko v prihodnje spet naraste in zavarovanje bo vredno več.
V času hitre kreditne rasti, problemi skriti
Kredite so banke odobravale tudi z zavarovanjem na nepremičninah in glede na razmere v letih od 2004 do 2008, ko je bilo odobrenih največ kreditov in ko se je prodajalo skoraj vse, kar se je zgradilo, so bile tudi ocene po navedbah Banke Slovenije v tem primeru morda ustrezne, a teh razmer danes ni več.
"V času hitre kreditne rasti so bili vsi problemi skriti, s poglabljanjem krize pa so postali očitni. Banka Slovenije je že pred letom 2008 večkrat opozarjala na probleme prehitre rasti kreditiranja," pravijo v prvem bančnem nadzorniku.
Pri tem poudarjajo, da je primarna odgovornost za sprejete poslovne odločitve v bankah vedno pri upravah, nadzornih svetih in lastnikih. Tako je Banka Slovenije tudi navedla v poročilu.
Banko lahko preverijo v treh letih
V nadzorniku znova poudarjajo, da Banka Slovenije ni dnevno prisotna v vseh bankah, ampak lahko celovito pregleda banko v triletnem ciklu, sicer pa banke spremlja preko posredovanih rednih poročil.
Nadzor bank na terenu se izvaja z 28 zaposlenimi, od tega je 18 inšpektorjev dnevno prisotnih v različnih pregledih po različnih bankah, za posamezni pregled pa je potrebno tudi sto dni na osebo, pravijo v Banki Slovenije, kjer pa ne želijo, da se to razume kot opravičilo.
"Vsekakor Banka Slovenije sklenitve poslov ne bi mogla preprečiti, saj ni imela in nima takšnih pristojnosti. Redno pa so bila zahtevana ustrezna zavarovanja in slabitve, na ta način pa smo dosegli, da so te slabitve zmanjševale tekoči dobiček in s tem izplačilo," dodajajo.
Kar se tiče NLB-ja, so ti nasedli krediti, ki so se dajali tako imenovanim TAJKUNOM, šele začetek razkrivanja, kako je denar odtekal iz te banke. Velik del tega denarja je danes naložen v tujini na zasebnih bančnih računih. Pod nujno… ...prikaži večno bodo morali naši organi pregona pri odkrivanju pogledat še malo po svetu. Dr. Masten pravi, da morajo it po sledi denarja. Ja, res je. Samo ta sled je tako zakrinkana, da ne verjamem, da bo uspeh večji od stroškov preiskave. Ti ljudje, ki so lastniki teh bančnih računov so izobraženi, inteligentni, in zelo sposobni, vendar skrajno moralno pokvarjeni. Zelo jih bo težko odkrit, še težje jim pa bo dokazat, da je ta denar bil protipravno pridobljen.