Največji padec BDP v zadnjih štirih letih: "Čas je za streznitev in ukrepanje vlade"

Evropska komisija je danes napoved gospodarske rasti Slovenije za letos znižala z 2,5 na 2,0 odstotka, za leto 2026 pa z 2,6 na 2,4 odstotka. Napoved inflacije je za letos znižala na 2,1 odstotka, za prihodnje leto pa na 1,9 odstotka.

Slovenski bruto domači proizvod (BDP) se je lani okrepil za 1,6 odstotka, po napovedih Bruslja pa se bo letos letos kljub gospodarski negotovosti po svetu še bolj povečal, in sicer za 2,0 odstotka. Novembra lani so za letos Sloveniji napovedali 2,5-odstotno gospodarsko rast. Nekoliko so znižali tudi napoved za prihodnje leto, in sicer z 2,6 na 2,4 odstotka.

Zasebna potrošnja se bo v letih 2025 in 2026 še naprej povečevala, kar bo predvsem posledica naraščanja zaposlenosti in rasti plač, pričakuje komisija.

Negotovost vpliva na zasebne naložbe

Javne naložbe bodo še naprej obsežne, predvsem zahvaljujoč naložbam, financiranim iz evropskega sklada za okrevanje, ter nadaljevanju popoplavne obnove. Na zasebne naložbe pa bo medtem po napovedih močno vplivala gospodarska negotovost v svetu in nižje globalno povpraševanje.

Letos se bo izvoz povečal za nekoliko več kot od povpraševanja na izvoznih trgih, navajajo v Bruslju.

Pričakujejo, da si bo rast naložb opomogla

Prihodnje leto bodo podobni trendi - gospodarska rast se bo nadaljevala. K temu bo prispevalo predvsem domače povpraševanja, opomogla pa si bo tudi rast naložb, pričakujejo.

Napoved inflacije, ki je lani padla na 2,0 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos v primerjavi z novembrsko oceno znižala s 3,2 na 2,1 odstotka, za leto 2026 pa z 2,1 na 1,9 odstotka. Cene energije se bodo znižale, a to ne bo bistveno znižalo inflacije, saj se bodo po napovedih zvišale cene hrane in storitev.

V Bruslju pričakujejo, da se bo v Sloveniji letos in prihodnje leto nadaljevalo zniževanje javnega dolga. Potem ko je lani znašal 67,0 odstotka bruto domačega proizvoda, se bo letos znižal na 65,5 odstotka, leta 2026 pa na 63,8 odstotka BDP.

Slovenski javnofinančni primanjkljaj, ki je lani upadel na 0,9 odstotka BPD, se bo letos zvišal na 1,3 odstotka BDP, prihodnje leto pa na 1,5 odstotka. Slednje bo predvsem posledica postopnega uvajanja plačne reforme v javnem sektorju.

"Vladna matematika se očitno narobe sešteva"

"Padec BDP v prvih treh mesecih v višini 0,8 % je skrb zbujajoč, saj predstavlja prvi četrtletni padec v zadnjih treh četrtletjih in največji padec v zadnjih štirih letih. K padcu dodane vrednosti so najbolj prispevale predelovalne dejavnosti (motorna vozila, stroji in oprema) in gradbeništvo, kjer je krčenje gradbenih del vodilo tudi v visok padec dodane vrednosti. To je še posebej nenavadno zaradi predhodno optimističnih najav o gradnji javnih stanovanj, učinkih poplavne obnove (ki so prinesla velika bremena gospodarstvu) in sredstev iz Načrta za okrevanje in odpornost. Sprašujemo se, kaj se mora še zgoditi, da bodo v vladi zazvonili alarmi, da v Sloveniji nekaj delamo narobe," je v odzivu dejal glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Mitja Gorenšček. GZS poziva predsednika vlade in pristojne ministre k objektivni analizi vzrokov za nastalo situacijo in pripravi predlogov kratko- in srednjeročnih ukrepov za krepitev gospodarske rasti. 

"Vladna matematika se očitno narobe sešteva: več kot 10 obremenitev za podjetja in zaposlene plus neustrezna reforma omrežninskega sistema plus neukrepanje ob visokih cenah energije za gospodarstvo je enako minus 0,8 % rast BDP," je opozoril Gorenšček in poudaril, da GZS že ves čas opozarja na nekonkurenčne pogoje za slovensko gospodarstvo. Poleg tega je opozoril, da je sosednja Hrvaška čedalje bolj konkurenčna z več vidikov. Zato ne preseneča, da podjetja poročajo o selitvah k sosedom. Hrvaška je tako imela v zadnjih treh letih povprečno gospodarsko rast pri 5 %, v Sloveniji pa le dobra 2 %.  

Negotovost glede ameriških carin

Evropska komisija je spričo negotovosti, ki jo prinašajo ameriške carine, napoved gospodarske rasti EU za letos znižala z 1,5 na 1,1 odstotka, napoved gospodarske rasti evrskega območja pa z 1,3 na 0,9 odstotka

"Zaradi nepredvidljivih in, kot se zdi, tudi arbitrarnih napovedi ameriških carin je globalna gospodarska negotovost na ravni, kakršne ni bilo od najtemačnejših obdobij pandemije covida-19. Povprečne ameriške uvozne carine so višje kot kdajkoli od 30. let prejšnjega stoletja," je ob predstavitvi spomladanske gospodarske napovedi dejal evropski komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis.

Negotovost, povezana z ameriškimi carinami, bo po njegovih besedah vplivala tako na svetovno kot evropsko gospodarstvo.

Prihodnje leto se bo bruto domači proizvod (BDP) EU okrepil za 1,5 odstotka, BDP evrskega območja pa za 1,4 odstotka, napovedujejo v Bruslju. Novembra so za leto 2026 za EU napovedali 1,8-odstotno gospodarsko rast, za evrsko območje pa 1,6-odstotno.

V Bruslju obenem pričakujejo nadaljnje umirjanje inflacije. V evrskem območju se bo letos po napovedih komisije z lanskih 2,4 odstotka znižala na 2,1 odstotka, v letu 2026 pa na 1,7 odstotka. V EU pa bo letos znašala 2,3 odstotka, prihodnje leto pa 1,9 odstotka, ocenjujejo na komisiji. V EU in evrskem območju bo torej upadla pod ciljno mejo dveh odstotkov.

Kot so navedli na komisiji, so pri napovedi upoštevali 10-odstotne dodatne carine na uvoz večine blaga v ZDA, ter 25-odstotne dodatne carine na uvoz avtomobilov, jekla in aluminija.

dezurni@styria-media.si