Zveza zvez kulturnih društev konstitutivnih narodov in narodnosti razpadle SFRJ v Sloveniji je na
današnji novinarski konferenci opozorila na obstoj populacije, ki predstavlja več kot enajst
odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije, vendar nima statusa manjšine. Želimo ohraniti lastno
narodnostno identiteto, se integrirati v slovensko družbo in ne preprosto asimilirati, je na kratko
opisal cilje predsednik zveze
Ilija Dimitrievski.
Čutijo se diskriminirane v primerjavi z Romi, Italijani in Madžari
Po pojasnilih Dimitrievskega so se v zvezi zvez kulturnih društev oziroma koordinaciji, ki
deluje že štiri leta in zastopa 64 kulturnih društev, z namenom uresničevanja temeljnih manjšinskih
interesov povezali Albanci, Bošnjaki, Hrvati, Makedonci in Srbi, živeči v Sloveniji. Prvi javni
nastop v slovenskem okolju in hkrati pred predstavniki Evropske komisije za boj proti rasizmu in
nestrpnosti so imeli v Ljubljani oktobra 2003, ko so osnovni skupni programski dokument z naslovom
Javna pobuda na okrogli mizi tudi prebrali.
"Nastali smo, da bi slovensko javnost in še posebno ustrezne državne institucije
opozorili
na populacijo v Sloveniji, ki ji ni priznan kolektivni narodnostni status. Ob tem se počutimo
diskriminirane do ustavno priznanih narodnosti Italijanov in Madžarov ter Romov, ki imajo ta
status
urejen
," je dejal Dimitrievski in dodal, da bi morali biti v slovenski ustavi poimensko navedeni
tudi pripadniki drugih narodov, ki živijo v Sloveniji.
|
V Sloveniji se ne počutijo kot priseljenci. © iStockphoto |
Zadnja leta so se obračali tudi na številne naslove v državi, za katere so menili, da je njihova pristojnost in zavezanost tudi ukvarjanje z omenjeno problematiko, vendar brez pravega odziva. Predsednik Zveze hrvaških kulturnih društev Ivo Garić je omenil, da jim je delno naklonjeno ministrstvo za kulturo in šolstvo, tudi nekateri politiki, še najbolj pa nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek . Edini odziv so dobili od predsednika vlade Janeza Janše , ki pa je na sestanek s predstavniki koordinacije poslal državnega sekretarja Aleksandra Zorna . Dejal je, da se o teh vprašanjih sam ne more pogovarjati, ker je nepooblaščen, je povedal Garić.
Želijo dostop do medijev in materni jezik kot izbirni predmet
"Najprej želimo dostop do medijev, uvedbo maternega jezika kot izbirnega predmeta v šolah in večjo vključitev na kulturnem področju," je dejal predsednik Bošnjaške kulturne zveze Hasan Bačić , ki meni, da je prvi predpogoj za uresničitev in ureditev statusa omenjenih narodnosti v Sloveniji "politična volja" . Sicer pa se Bošnjaki, Hrvati in Srbi ne počutimo kot priseljenci v Sloveniji, saj skupaj v biših skupnih državah živimo več kot 150 let, je še poudaril.
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Mario Nobilo pa je med drugim menil, da ima Hrvaška vprašanje manjšin ustrezno in dobro urejeno v zakonu o manjšinah, ki bi lahko bil za zgled Sloveniji, sicer pa je po njegovem treba ob pomoči evropskih institucij prepričati slovensko državo, naj status omenjenih narodov v Sloveniji ustrezno uredi.
