Perspektiva. "Tako dolgega obdobja visokih temperatur, kot je bilo letošnje, ne pomnijo niti starejši," pravi Danilo Brecelj, sekretar Združenja slovenskih žičničarjev. V drugi polovici decembra je bil glede na triletno povprečje izpad na domačih smučiščih 40-odstoten, analize za januar pa še nimajo. Izgubljenih prihodkov kljub pravkar zapadlemu snegu ne bo več mogoče nadomestiti.
Cilj je celoletna ponudba
Po Brecljevih besedah se upravljalci smučarskih središč trudijo, da bi zagotovili celoletno ponudbo, pri čemer imajo ponekod že zdaj poletno sezono boljšo kot zimsko (na primer Vogel). Sogovornik pojasnjuje, da je izvorna težava naših smučarskih središč v visokih kreditih, ki so jih za prenovo infrastrukture najemali do leta 2008, zdaj pa jih s težavo vračajo. Poudarja, da nikjer drugje ni tako kot pri nas, da upravljalci sami nosijo stroške izgradnje in vzdrževanja žičniške infrastrukture. "V Avstriji in Italiji v smučišča investirajo tudi država, pokrajine, občine, pa tudi hotelirji, gostinci in trgovci – od prodajalca športne opreme do bencinskega servisa," pove. Vsi akterji se namreč zavedajo, da so odvisni od večjega števila prihoda turistov. Letos so se temu modelu prvič približali v Kranjski Gori, kjer so sredstva v obliki kreditov (približno 200.000 evrov) prispevali tudi drugi ponudniki turističnih uslug. V prvih treh tednih decembra so imeli prav zaradi tega sodelovanja boljši obisk kot leto prej v istem obdobju. Zaradi nenavadno visokih temperatur, ki so sledile, pa bodo imeli skupno za dva milijona evrov izgubljenih prihodkov.
Zavedanje soodvisnosti
"V Sloveniji primanjkuje povezovalne miselnosti," meni Polonca Blažič, promotorka avstrijske smučarske destinacije Wagrain-Kleinarl. Njihov model organizacije je nedavno predstavila akterjem bovškega turizma. Gre za območje dveh občin s skupno 3.900 prebivalci, ki na leto ustvarijo približno milijon nočitev. Za primerjavo: bovška turistična destinacija ima 2.300 prebivalcev in na leto ustvari 200.000 nočitev. Turistično gospodarstvo destinacije Wagrain-Kleinarl na leto za promocijo prispeva 1,6 milijona evrov. Njihov zadnji skupni projekt je 14 milijonov evrov vredna naložba v tako imenovano nihalko z gondolo, ki je vpeta med dva gorska vrhova.
Nizka nadmorska višina Bohinjcev ne ovira
Novo smučišče. "Glede na podatke temperaturnih pogojev za zadnjih deset let ni dvoma, da bo smučišče možno z dodatnim snegom zasnežiti že od 20. novembra," meni Boštjan Čokl, predstavnik investitorja v smučišče 2864 Bohinj. Večina tega se bo raztezala med 800 in 1.600 metri nadmorske višine. Uredili bodo povezavo zdaj sicer nedelujočega smučišča Kobla z višje ležečim smučiščem Soriška planina in ustvarili največje smučišče v Sloveniji. Skupaj s smučiščem Vogel pa naj bi tvorila pravo smučarsko destinacijo.
